Včasih se hudo zagrejem za kakšno stvar. Zagrejem, ker se mi zdi dobra, potrebna, koristna… Tako sem se tudi zagrela za Večer Ljubezni. Vse dneve presedim ob ljudeh, kjer poslušam tako neskončna hrepenenja po sprejetosti, po ljubezni, po pripadnosti… Priznam, nekaj je v tem sigurno tudi mojega. Če ne, me ne bi zagrabilo. Hvaležna sem zato, da imam hrepenenja, to je eden od znakov, da sem še živa.
NO, pa se ga lotim, tega Večera Ljubezni. Okolica je navdušena. Trepljajo me po ramenih, se veselijo… ampak, ko jih vprašam: ‘A prideš?’, se pa malo zmedejo.
Vprašanja, kaj se bo tam dogajalo, kdo bo, kako bo?, A zdaj bomo vsi, tisti, ki so v parih in tisti, ki so sami? A potem bodo tisti, ki so sami gledali tiste, ki so v parih, kako so srečni?
Kaj je narobe z nami? Jaz rečem LJUBEZEN in veliko ljudi sliši BRZOSTRELKA!
Valentinovo mi nikoli ni bilo všeč, iz preprostega razloga. Ker diskriminira Ljubezen. Saj je fajn bit zaljubljen. Že to, da si zaljubljen je ene vrste praznik. Imava eno skupino parov, ki je nadvse zagreta za delo in tako je Valentinovo zraslo v praznik Ljubezni. Za vse. Ker ne maram diskriminacij, noben najin program ne izključuje ljudi, ki nimajo partnerjev. Zdaj se sprašujem, ali je možno, da se ljudje, ki so sami, sami diskriminirajo? Morda tudi na način, da ostajajo sami. Vsekakor bo to moja tema za razmislek in raziskovanje.
Jaz bom pa vztrajala. Pri prazniku Ljubezni. Imamo že precej prijav, torej obtajajo tudi taki, ki verjamejo, da ljubezen ni cuker, ampak nujna potreba za preživetje.
Celo nekaj pogumnih prijav v ednini se je zgodilo. Veselim se, veselim se, veselim se…
Za vzpodbudo pa pesmica.

Latest Comments
Teta Šalčka
Lea, arabia, simona, hobit, pato [...]
hobit, Stela
rafmyejt, Medeya, kameleonka, blondinka
nqadlfev