Medeja in jaz

O ja… velik. Jaz pa imam oči na ful in prav nič ne razmišljam o tem, da bi mogla počas spat. Sploh se mi ne zdi, da bi mogla to razmišlat.
..Danes se z zavedanjem, da imam ob 18.00 obveznosti, odpravim ven. V prečudovit dan. Nasmejana se odpravljam in se že sprehajam nekaj sto metrov stran od doma, ko me soseda upraša kolk je ura. Jaz pogledam na telefon in naglas rečem 15 do šestih. Hodim naprej še kakšno minuto. Potem pa se naenkrat ustavim, dobro razmislim, se ozrem naokrog in vse mi postane nerazumljivo. Ura je bila že skoraj 6 zvečer popoldne, nekaj dni nazaj je bila takrat že tema, danes pa kot bi bi bila ura 2 popoldan. Zgrožena nad vsem povesim nos, vse mi pade dol in postanem slabe volje. (Seveda sem se kasneje izognila tisti obveznosti in naprej skakala naokrog po svetlobi, vsa navdušena.)

In niti malo mi ni jasno, kako me lahko ena ura tako zbega.

Joj… sonce… zbijaš mi motivacijo!

• 6 dni nazaj je moj blog praznoval prvi rojstni dan! Kul.