Vezalke za dušo

Na Valentinovo, 14. februarja, Vezal skupaj s kavarnico Marjanca, organizira ‘PRVI VEZALOV LJUBEZENSKI VEČER’.

Kakšna je razlika med Valentinovim in Vezalovim Ljubezenskim Večerom? Mi smo prepričani, da si ljubezen zasluži VSAK.

Zato vabimo tudi tiste, ki ste sami, ki niste v zvezi. Ne želimo, da sami in osamljeni ostajate doma. To bo večer ljubezni za vsakogar. Lahko pridete v paru, sami, s prijatelji…

Ljubezen je nekaj, kar nam pripada in je nekaj, kar si moramo dovoliti.

Če je nismo bili deležni, ko smo bili majhni, če smo je bili deležni, če smo obdarjeni z veščino, da jo zlahka delimo, če jo težko sprejemamo…

Vsi smo dobrodošli na Vezalovem Ljubezenskem Večeru:

14. februarja 2010

Ob 18h

V Kavarnici Marjanca na Kolodvorski ulici 5, v Kamniku

Kaj se bo dogajalo?

♥ Ljubezenska večerjica

♥ Ljubezenske pesmi

♥ Ljubezenske zgodbe

♥ Sproščeno druženje

♥ Ljubezensko presenečenje

Izbirali bomo med tremi meniji. Vsak meni stane 10€. Dodatno pijačo plačamo posebej.

Zaradi lažje organizacije in omejenega števila mest, se je treba prijaviti na Info@vezal.si Ali na GSM 041 811 999 (Lea).

Prijavite število oseb in številko menija.

Gospa in Gospod Mlakar se bosta potrudila, da bomo dobro jedli, da bomo v lepem vzdušju in da nam bo lepo. Vas pa prosim, če se slučajno zgodi, da po prijavi ugotovite, da ne morete priti, svojo rezervacijo odjavite.

Ni nam treba plačati rezervacije, zato je lepo, da upravičimo zaupanje!

Ljubezenski meniji za ljubeznivih 10€:

1. MENI

Ljubezenski napoj (alkoholni ali brezalkoholni)

Marinirani škampi na rukoli, z grškim sirom

Minjon prekmurske gibanice

2. MENI:

Ljubezenski napoj (alkoholni ali brezalkoholni)

Telečja rulada, pečen krompirček s timijanom

Pehtranova potica

3. MENI

Ljubezenski napoj (alkoholni ali brezalkoholni)

Štefkina pečenka, njoki z rožmarinom

Banana s sladoledom

Kavarna Marjanca z gospodarico Katko in Gospodarjem Florjanom vam želi obilo zabave, dobre volje, ljubezni in DOBER TEK!

14. februarja ob 18h, vas čaka prelep večer. Najdete ga tukaj – zemljevid .



Dan pred začetkom praznikov se je odselila od doma. S seboj je vzela oba otroka. Mož se s tem seveda ni strinjal. Nastal je problem, kje bodo otroci čez praznike, kdo jih bo prevzel v šoli? Ali se bosta sploh lahko dogovorila? Prisotne je bilo veliko napetosti in porajajoča nestrpnost. Kdo bo bolj uveljavil svojo moč? In njena prepričanja, da on ne bo popustil.

Ena pot v takih primerih vodi k iskanju pomoči na način uporabe dodatne moči. Če en partner grozi, ga lahko drugi prijavi policiji ali centru za socialno delo. Organi moči zaščitijo žrtev, nasilnež se znajde pred sodnikom za prekrške. Ta rešitev ne prinaša pomiritve in ne možnosti za iskanje medsebojnih kompromisov. Navadno le še bolj razplamti že tako pregrete strasti in čustva. In navadno ljudje počenjajo drug drugemu stvari, za katere jim je pozneje žal. Zelo žal!

To je vedela tudi gospa, ki se je na dan, ko po družinah praznujejo božični večer, znašla na pogovoru v svetovalnici. Z vprašanjem, kako in kaj naj?

Sprejela je moj predlog, da bo dialog s partnerjem še najboljša rešitev, kljub njeni odločenosti, da se razideta in da sama z otroki dokončno zapusti njun, do še včeraj, skupni dom. Ker se bosta morala dogovoriti za otroke in še veliko majhnih sitnih podrobnosti, kjer bo potreben kompromis, ker bosta morala navsezadnje deliti skupno premoženje. Pri tem se lahko sicer bojujeta do neskončnosti, vendar vsak boj povzroča žrtve.

Odločila se je za povabilo možu, da pride tudi on na pogovor. Kljub njenemu prepričanju, da mož ne bo nikamor hodil, ker njemu že ne bo nihče solil pameti. Mož se je na njeno povabilo, na njeno presenečenje odzval in čez nekaj časa sta oba sedela v moji pisarni, nasproti drug drugemu.

Začeli smo pogovor, ki sem ga vodil po načelih in strukturi Imago dialoga.

Kaj je bil njegov smisel, da se je odzval? Želja, da družina ostane skupaj in pripravljenost, da sam po svojih močeh nekaj k temu prispeva.

Kaj je bil njen smisel, da se je odločila za poskus pogovora z možem? Enako, želja, da ostane družina skupaj. (Pri sebi sem se čudil, kako se je njena trdna odločenost glede ločitve hipoma spremenila).

In nato, kar bi on želel sporočiti njej in ga doslej ni slišala.

In obratno, kar bi ona želela sporočiti njemu, pa doslej pri tem ni bila slišana.

V dobri uri sta slišala drug drugega in morda prvič v življenju vstopila v svet drug drugega. On je pokazal, da razume, kako je v njenem svetu in ona je rekla, da ji je zdaj jasno, kaj se dogaja v njegovem.

Ob pomoči sta tudi ugotovila, kje so razlogi za zaplete v njuni komunikaciji in kako jih lahko začasno obvladujeta.

Njena odločitev, da se bo ločila, odselila, razšla, pustila vse, kar sta skupaj ustvarila, se je začela spreminjati. Spregledala je tudi svoj delež pri moževem vedenju, zaradi katerega je bila pripravljena storiti odločilni korak v smeri rušilnih moči. In nekje v globinah empatije sta slišala, koliko trpljenja sta si povzročala drug pri drugem, ker nista utegnila izmenjati svojih resničnih čustev. V resnici niti sama pri sebi nista imela dovolj jasne predstave o tem, kaj se resnično dogaja v njunih lastnih čustvenih svetovih.

Srečanje v novih dimenzijah prinaša med partnerjema čudežne spremembe. Če je bil  njen smisel, da odhod od doma izpelje prav v času največjih prazničnih hrepenenj po družinski bližini, poznan samo njej, se je na koncu pogovora odločila, da se vrne domov, da nadaljuje, kjer se je zgodba prejšnji dan ustavila. Da dokonča okrasitev stanovanja in da preživijo praznike kot družina, skupaj z otroki.

O zamerah in užaljenostih, pa o razgretih čustvih in škodi, ki je bila prizadejana v procesu njenega odhajanja (z obeh strani in pri obeh), nismo govorili. Ko sta odhajala, je precejšnji del vsega opisanega ostal v pisarni, kot umazanija, ki se odcedi s čevljev.

Ko sem pomislil na prvo možno zgodbo in možnosti ukrepanja s policijo, pa na vprašanja otrok, ki bi praznike preživljali ločeno od očeta, v nekem vzdušju, polnem vprašanj brez odgovorov, sem se počutil kot božiček in že prav pocukrano in prav nič terapevtsko se mi je v srcu milo storilo.

Ja, hvaležen sem bil staršema za njuno zrelost in darilo, ki sta ga podarila drug drugemu in otrokom.

Seveda, po praznikih nas čaka nadaljevanje začetega dela.

Letos je tako lep odziv na najino voščilnico, da sem se odločila, da tistim, ki naju še ne poznajo dolgo pokažem, kaj smo ustvarili v preteklih letih. Midva in Klemen, ki je vse voščilnice tehnično in glasbeno obdelal. V glavnem pa so tudi ideje kar njegove.

Novo leto 2010

Novo leto 2009

Novo leto 2008

Novo leto 2007

Novo leto 2006

Novo leto 2005 – Manjka?

Naj se vam uresniči čim več skritih hrepenenj!

Kliknite in boste videli najino voščilo!

Zjutraj sva imela predpraznično oddajo na Prvem programu radia Slovenija.

Prihajajo prazniki, novoletne zabave, frustracije s sorodniki… In najbolj priljubljena jed vseh časov, ob takih priložnostih je – KUHANA MULA!

Recepta za kuhanje mule ne boste našli na internetu. Našli boste veliko receptov ali se mulo lahko kuha ali ne. Kako se jo kuha pa nikakor.

Ko kuhamo mulo, se nikakor ne smemo z nikomur pogovarjati, ker se mula hitro splaši in nam lahko pobegne. Da jo ujamemo, potrebujemo precej veščin in orodij. Zato vam res svetujem, da ste tiho.

Ker je mula res ena posebna živat, je pomembno, ko jo kuhamo, kakšen izraz imamo na obrazu.

Najbolje je, če imamo ustnice čvrsto stisnjene. To nam daje tudi zavedanje, da NIKAKOR ne smemo spregovoriti. Mule nikoli ne smemo pogledati v oči, ker se nam bo takoj zasmilila in je ne bomo mogli skuhati, ne bomo imeli srca. Najbolje, da imamo pogled usmerjen v prazno, lahko tudi buljimo v TV  (to muli zelo pomaga, da postane bolj okusna) ali pa jo kuhamo za šankom, na kakšni zabavi… To naredimo, kadar želimo mulo flambirati.

Sicer ima mula v času kuhanja rada čokolado, kruh in različne druge jedi. Odlična postane, če jo kuhamo med nakupovanjem, še posebej, če je ženskega spola. Alkohol je vključen med različne začimbe. Odvisno, kakšnega okusa želite, da je mula.

Morate pa biti previdni pri dolžini kuhanja. Ker je reakcija dolžine kuhanja pri  kuhanju mule malo drugačna od govedine. Pri govedini je tako, da dlje jo kuhate, bolj bo mehka. Pri muli pa bodite pazljivi, ker če jo boste kuhali predolgo, bo postala trda, grenka in neprebavljiva. Izgleda, kot da z dolžino kuhanja mule, oživljamo celice trme v njeni sestavi. Trma pa je snov,  ki povzroča zasvojenost.

Priporočamo, da mule nikoli ne kuhate dlje kot dve uri. Po dveh urah deluje pomirjevalno, protibolečinsko in povzroči neke vrste olajšanje. Poleg tega je odličnega sladkobnega okusa in ne redi. Če jo kuhate dlje, so stranski učinki lahko usodni za vas in za vašo okolico.

Kot ste opazili, ni toliko pomemben način, kot dolžina – čas kuhanja. Pri kuhanju mule, so ljudje izjemno ustvarjalni. Mulo znajo skuhati pod odejo, na delovnem mestu, z ljubico ali ljubimcem v objemu, v družbi s prijatelji, s televizijo, s cunjo za čiščenje, s partnerjevo kreditno kartico, z otroki… in še in še.

Še enkrat pa vam polagam na srce. Nikoli več kot dve uri in naj voda v kateri jo kuhamo čisto, čisto rahlo vre. (Najbolj nezaželen način kauhanja je v kateremkoli tujem objemu!!!)  Če bo voda vrela preveč, to lahko povzroči mulin izbruh. Kadar mula izbruhne, nekontrolirano divja naokoli, riga, smrdi ji iz ust in lahko tudi kaj razbije. Z mulo je treba zelo previdno. Ljudje, ki se nahajajo v okolici kuhanja mule, naj mule ne izzivajo, ker s tem lahko podaljšajo dolžino kuhanja.

Če se vam slučajno, po nesreči zgodi, da boste mulo kuhali predolgo, pa se oglasite na info@vezal.si , kjer imamo posebna orodja, da se mulo ubije na kvaliteten in hiter način, s čim manj bolečin.

“Nikoli se ne ustaviš. Vedno nekam frliš.” je stavek z današnje terapije.

“Želim si, da bi se ustavila vsaj toliko, da bi  me objela in poljubila, ko se vrnem domov. Potem bi se počutil zaželenega ob tebi, vedel bi, da nisem odveč.”

To je stavek, ki nosi dolgo zgodbo v sebi, ki nosi veliko bolečino in veliko pričakovanje, ki se je rodilo veliko prej kot je (rekli mu bomo Stane) Stane srečal svojo ženo. Vem, da si večina od vas misli, to je pa ja logično ali preprosto, da nekoga objameš in poljubiš. Vendar temu ni tako. Navadno se srečamo s človekom, ki odpira naše rane,ne zdravi. In ravno skozi to nam daje možnost, da se spoznamo, da vidimo, kako funkcioniramo, da smo hvaležni, ja hvaležni za darila, ki nam jih daje partner, ko nam pomaga celiti naše notranje bolečine. Partner lahko zdravi našo bolečino šele, ko jo spozna, ko začuti od kje jo prinašamo.

Ko vidimo, da to ni več samoumevno in da dejanja, ki so za nas preprosta, partnerju pomenijo velik izziv, postanemo hvaležni.

Ko začnemo v odnosu dajati in sprejemati z Ljubeznijo. Ko posadimo srce, šele začne rasti Ljubezen. Brez tega ni nič.

Tako kot Božično žito. Dva dni rabi da vzklije. Ampak potrebno ga je posejati v rodovitno zemljo, zaliti, negovati s toplino. Potem vzklije, hitro, da ga vidiš rasti. Ko za partnerja naredimo nekaj, kar ni spontano ampak je iz Srca, smo posadili Srce. Iz Srca bo vzklila Ljubezen. V takih pogojih bo Ljubezen vzklila čez noč. In ko vzklije, jo je še vedno treba negovati. Ljubezen v partnerstvu ni samoumevna! Potrebuje pozornost, razumevanje in empatijo. V obeh svetovih.

December, mesec zaključkov. Mesec obračunov. Mesec refleksij. Decembra seštejemo vsote. Ne mislim samo denarja. Decembra seštevamo naša dobra dela, seštevamo vse kar nam je zgodilo, dobrega in tistega s česar smo se največ naučili (slabega). Navadno vsak pri sebi dela obračun odnosov, kje je rad, kje se počuti varno in dobro…
December je tudi zelo intenziven mesec stikov. Dobrih želja, poljubov, objemov… in je tudi mesec osamljenosti. V vseh teh letih, od kar delam z ljudmi se srečujem z osamljenostjo. To niso samo ljudje, ki so sami. To so tudi ljudje, ki živijo v partnerstvu in so neskončno osamljeni – ob svojem partnerju.
V sredo sva zaključila Modri ključ. Vesela sem, da je december, ker so najini pari odšli s prižganimi iskricami v očeh. Ker so se držali za roke in v njihovem odnosu je bilo UPANJE!
Neverjetno je, da se dajo te iskrice prižgati. Tudi sama sem dolgo dvomila v to. Potem se je najprej zgodilo nama in zdaj to midva omogočava drugim. Zveni pocukrano. Ampak zakaj pa ne? Zakaj si ne bi privoščili obilo čustvenega cukra v življenju? Ta ne škodi, celo zdravi!
Malo tega želim deliti z vami, s pismom, ki sva ga dobila od najine drage udeleženke Modrega ključa.

Preberi še ostalo »

K delu najinega študija za Imago terapvta/svetovalko, sodi tudi asistiranje na Imago vikend partnerski delavnici, pri že usposobljenih terapevtih, ki so tudi posebej usposobljeni za vodenje Imago delavnic. V Sloveniji sta za enkrat to samo Meta in Rudi – Zavod MIRABI.

Kar želim sporočiti je, da sva ta vikend asistirala na njuni delavnici (kar tudi močno diši po KONCU najinega študija ). Na delavnici sva bila drugič. Prvič, kot udeleženca. Sedaj kot ‘pomočnika’. Delavnica pa vpliva na odnos neglede na to, v kakšni vlogi nastopaš. Toliko je zgodb, ki so si različne, ob enem pa zelo podobne. Toliko je odnosov, ki so si različni, ob enem pa na različne načine preživljamo skoraj enake stiske. Pod vsemi nami pa se skriva popolnoma isti imenovalec. Neskončno hrepenenje po ljubezni in sprejetosti!

Odnos med dvema je živ. Potrebuje, da ga hranimo, da ga negujemo, da zanj skrbimo. To, da si najdeš partnerja in potem MISLIŠ, da boš  brez skrbi živel/a do konca svojih dni, je utvara in je neodgovorno. Neodgovorno do sebe, do partnerja in tudi do otrok.

Velikokrat starši sprašujejo, kako otroka naučiti odgovornosti. Prvi odgovor je zgled. To ne pomeni brez konfliktov, to ne pomeni, da moramo imeti na ustih stavek, midva vse zmoreva, vse veva in vse znava.

To pomeni, da se ZAVEDAMO, kaj počnemo, in da se zavedamo od kod to prihaja in da smo usmerjeni v reševanje konflikta pri sebi. Da za to ne krivimo drugih. Da smo sami odgovorni za svoja ravnanja, nasmeh na obrazu ali jezen pogled.

Ja, res je odnos je lahko navidezno živ, tudi ko vpijeva drug na drugega, tudi, ko si mečeva krožnike v glavo ali razbijava z vrati… Vendar se za to živostjo skriva velika bolečina dveh prizadetih ljudi in nov pečat v otroškem življenju.

Kaj bi rekli, če vam povem, da na teh delavnicah nikogar ne spreminjamo? Da samo pokažemo orodja, kako slišati, razumeti in začutiti sebe in svojega partnerja? Da se svet v nas začne zdraviti in spreminjati, takoj, ko mi stvari drugače vidimo, razumemo?

Meta in Rudi pravita, da mi dajemo samo sestavine iz katerih si potem speče vsak svoj kruh. Dobite sestavine, nakažemo vam pot (recept) in odločitev, kakšen kruh boste jedli je vaša.

Na spletni strani imava razpisane datume za trening partnerskih veščin, ki se bo začel januarja. Modri ključ. Tudi na Modrem ključu vam damo orodja, vam damo sestavine in pokažemo pot.

Modri ključ je najina delavnica, koncept sva sestavila sama na podlagi znanj, ki sva jih osvojila in izkušenj, ki sva jih skupaj preživela. Povem vam, da so te izkušnje zelo pisanih okusov. Najino načelo je, da se vsak konflikt reši, da se o vsaki bolečini pogovarjava, če je še tako težko in na videz nemogoče. Modri ključ sva midva, so najine zgodbe, najine stiske  – ničesar ne skrivava. Moč za učenje pa črpava iz številnih šolanj in znanj, ki sva jih osvojila.

Tukaj si lahko preberete, kaj menijo udeleženci iz najinih preteklih delavnic.

In če sta sestradana pozornosti in ljubezni, če se obupano sprašujeta, kaj se je zgodilo s tisto energijo, ki je bila nekoč v vajinem odnsu. Imam veselo novico za vaju. Še vedno je skrita nekje v kotičkih vajinih src. Lahko jo poiščeta.

Toplo in iskreno vaju vabim, da se prijavita na Modri ključ. Vem, da je težko, da je nerodno. Vem pa tudi, da z vama ni nič narobe. Ravno obratno! Kar vama lahko zagotoviva z Albetom je 100% občutek varnosti na najnih delavnicah.

Še, da vam bo lažje. Tudi midva sva nekoč, pred leti sedela za mizo in se ukavrjala z mislijo. Ali greva na pot zavestnega partnerstva ali bova životarila v najinem odnosu. Ker sva se odločila za prvo, nama ni žal in jaz osebno, nikoli ne bi želela živeti drugače. Odločitev ni bila lahka!!!

Hvaležna sem Albertu, neskončno hvaležna, da mi je pomagal in šel skupaj z mano!

HVALA za iskrenost!

V sredo, ko smo imeli Modri Ključ (mimogrede, gremo proti koncu in nam ne paše preveč, da bi se kar razšli…), je padla ideja na Kojota. Jasno, pogovarjali smo se o najstnikih. Kaj menite, kdo je starš in kdo najstnik. Poglejte si tukaj.

Ja, nasilje je prepovedano. Ampak ne pozabite, samo s strani staršev .

Tukaj pa so že datumi za novo skupino. Če ste že odločeni, se lahko že prijavite.

V zadnjih  dneh sva imela predavanje v vrtcu. O funkcionalnem in ljubečem partnerstvu. O tem, kako je vzgoja precej lažja, če imamo s partnerjem razumevajoč in ljubeč odnos, če znamo pogledati nesoglasja na nov, drugačen način in poiskati rešitve iz razumevanja, ne pa iz odpovedovanja in popuščanja. Vse skupaj je bil en dolg odgovor na vprašanja: “Ali se lahko najde rešitev brez boja, brez zmagovalca in poraženca? Kako uskladiti drugačnosti? Kako vemo, kdo ima prav? Kaj pomeni pogovor, ko nekdo težko spregovori oz. kako ga sploh pripraviti do tega?…”

Tukaj vam predstavljam pismo, ki sem ga dobila po mailu od mamice, žene, ki naju je poslušala:

Lepo pozdravljena,

Vsebino vajinega predavanja-pogovornega srečanja, sem zelo navdušena in še precej pod vtisi slišanih zgodb iz vajinega realnega življenja, TAKOJ prenesla še na mojega partnerja koruznika. Zelo razmišljujoče je predeloval moj povzetek vajinih izkušenj…resnic…nasvetov, ki sta jih delila z nami.

Žal mi je samo, da nisva prišla skupaj…čisto malo je manjkalo…morda kdaj drugič. Predavanje mi je bilo zelo všeč, zelo sproščeno in resnično.

Moram reči, da mi je današnje predavanje dalo ogromno materiala za predelat,… veliko moči in veselja do družinskega življenja in povzetek, kaj je v našem življenju res pomembno, kaj šteje,…z veseljem in brez pomislekov, ki jih sicer imam do vseh mogočih napisanih teorij o partnerskih odnosih in vzgoji otrok, prisluhnem tovrstnim izkušnjam na tem področju…mislim, da pogovori odtehtajo precej več kot samo knjige!

Včasih čutim-čutiva potrebo po pogovoru z nekom, ki tvoje težave vidi z drugega zornega kota kot ti, ki ni vpleten v odnos in ki situacijo vidi z drugimi očmi…prav vesela sem, da sem bila danes na vajinem predavanju…morda pa nama bom za novoletno darilo podarila pogovorno srečanje z vama. Imava dva fantolina stara 6let in 4 leta, in večino dni v letu se imamo prav fino…pridejo pa tudi dnevi ko ne gre in ne gre…, da bi bilo takih dni čim manj si želiva oba. Včasih imam občutek, da nama v nastrojenih debatah zmanjkuje spoštovanja… Takrat me pa zelo skrbi in boli, ko naju slišim na kakšen nivo pogovora se znava spustiti. Ampak v življenju potrebujemo tudi prepreke, neuspehe, nesoglasja…da smo potem toliko bolj srečni, ko stvari postavimo tako kot vemo, da je prav in tako kot si želimo.

Bravo! Na predavanju sem uživala in z veseljem se bom-bova udeležila še kakšnega…

Lepo vaju pozdravljam in vama želim lahko noč,

Žena in mamica