Laž ima kratke noge, pravijo. Jaz nadaljujem… in dolge kremplje. Kremplje, ki spraskajo dušo do neozdravljive bolečine.

Ko se enkrat prikrade laž v odnos, mora odnos postati previden. Iz njega odide vsa spontanost, iskrivost in sproščenost. Pred varno pročelje vrat v srce, se naseli čuvaj, ki stalno pazi, kaj lahko naredimo in česa ne, da nas partner ne bo ‘zalotil’. Toliko teh zgodb se sliši in nobena ni lepa. Vse bolijo.

Poleg ljubezni ima odnos še eno veliko potrebo. Varnost. Različni pari različno opisujejo, kaj so njihove potrebe za varnost. Zaupanje pa je skupno vsem.

Če ti zaupam, se počutim varno. Preprosto. Včasih preveč preprosto. Zaupanje se sliši tako lahkotno in blizu, pa vendar, ne rabimo veliko, da ga zapravimo. In zapravimo ga lahko za vedno.

Samo enkrat se zlažemo. Ljudje pravijo, da so laži različne, velike, male, bele… Laž je LAŽ. Ko enkrat ne verjamemo postanemo previdni. To načne plašč zaupanja, ki v odnosu uniči varnost. Pridejo dvomi, partner si dela svoje razlage, ki jih ne pove na glas ampak vplivajo in tisto, čemur se je prej reklo velika ljubezen … Vse skupaj je videti hecno in nerazumljivo, brez besed, tihotno ampak se ruši z neverjetno hitrostjo.

Saj ste že slišali izjave zaljubljencev: ‘Razumeva se brez besed!’ Na popolnoma enak način se lahko tudi zrušiva.

Kar pišem do sedaj je zelo enoznačno, morda celo diši po obsojanju. Tako zveni laž, kadar jo izoliramo.

Po drugi strani pa ima laž za svoj razvoj svoje pogoje in razloge. Kaj se mora zgoditi, da se nekdo zlaže? Jasno je, da morajo biti pogoji zato. V tisti osebi, ki laže seveda. Argumenti, da smo lagali zato, ker si ti tak in tak…, ne veljajo. Poznamo ljudi, ki se lažejo zlahka in kar naprej in tudi ljudi, ki se ne lažejo. Nikoli! Ki so odgovorni do svojih dejanj, tudi kadar kaj ‘zamočijo’.

Za nekoga, ki laže, je laž lahko življenjskega pomena. Morda je lahko preživel samo s pomočjo laži in prikrivanj, morda je bila laž osnovni in celo funkcionalni vzorec v primarni družini. Ali pa je laž samo pripomoček, da se prebijemo do (prepovedanih) užitkov. Funkcija laži je pravzaprav taka, da je laž kot dekca, ki pokrije neko prepovedano stvar, ki jo počnemo. Izgovor za laž je – nisem te hotel prizadeti. Skoraj vedno. Ko take stvari pišemo ali govorimo na glas, postanejo zelo protislovne, naravnost smešne. Če nisi hotel prizadeti, ni treba tega početi in potem še lagati. Ni to mar tako preprosto? Žal ne.