Včeraj smo s prijateljico sedeli pozno v noč in se pogovarjali o družinah. O tem kako funkcioniramo, kako se ‘kaznujemo’, kakšne filme si delamo v glavi… Poučen in lep večer je bil.

Znameniti stavek ‘midva se ne kregava’ verjetno vsi poznamo. Ko sem bila še mlada, mlada, me je kar zvilo od hrepenenja, kadar je kdo kaj takega izrekel. Oh, tudi jaz bi imela takega partnerja. (Tu ne velja zanemariti dejstva, da sem bila stara slabih 20 let, ko sem se poročila, Alberta, mojega moža sem takrat poznala 10 mesecev.)

Zdaj, ko imam za sabo 24 let zakona, tega preprosto ne verjamem več.

Ker vem, da prepir ni samo dretje in vpitje. Oz. bom tako rekla, take vrste prepir meni najbolj odgovarja, v njem se najbolj znajdem. Prepiri so lahko pisanih vrst. Prepir je lahko:

  • Molk.
  • Glasno zlaganje posode iz pomivalnega stroja.
  • Ignoriranje odgovornosti.
  • Hlad.
  • Ko en od partnerjev zaspi na kavču.
  • Cinizem.
  • Odhajanje od družine.
  • Neupoštevanje želje drugega.
  • …

Vsi se prepiramo na različne načine in prav je tako. Prepir kaže, da imamo težnjo po svobodi in samostojnosti, prepir na nek način sporoča – še sem živ, popestri (partnerski) odnos in ‘ga raste’. Seveda pod pogojem, da ga ne pometemo pod preprogo.

To seveda ne pomeni, da je fino, če se ves čas prepiramo. To pomeni, da je dobro ohraniti svojo identiteto in jo ohranjati skozi kompromise. Kar pa seveda terja od nas odgovornost, da prepire konstruktivno rešujemo, da se o njih pogovarjamo in iščemo rešitve, ki so za vse sprejemljive.

In tukaj se največkrat zalomi, ker ne znamo. In nič takega ni, če ne znamo. Tudi jesti nismo znali, ko smo se rodili, a smo se naučili in preživeli. Konflikte smo se naučili reševati v primarnih družinah. Če smo imeli srečo, so se naši starši pogovarjali, če je nismo imeli so ubirali druge poti, kot so molk, hrup, odhodi in druge oblike izhodov iz odnosa. To kar smo se naučili znamo in nič nismo krivi zato, ker ne znamo tako, da bi ohranili funkcionalnost naših družinskih odnosov.

Ne, nismo krivi. Smo pa odgovorni za spremembo, nihče nas ne sili, da ostajamo v starih vzorcih, lahko se naučimo novih.

In še nekaj je zelo res: Veliko lažje se je skregati, kot narediti spremembo ali izbrati drugačno vedenje.