December, mesec zaključkov. Mesec obračunov. Mesec refleksij. Decembra seštejemo vsote. Ne mislim samo denarja. Decembra seštevamo naša dobra dela, seštevamo vse kar nam je zgodilo, dobrega in tistega s česar smo se največ naučili (slabega). Navadno vsak pri sebi dela obračun odnosov, kje je rad, kje se počuti varno in dobro…
December je tudi zelo intenziven mesec stikov. Dobrih želja, poljubov, objemov… in je tudi mesec osamljenosti. V vseh teh letih, od kar delam z ljudmi se srečujem z osamljenostjo. To niso samo ljudje, ki so sami. To so tudi ljudje, ki živijo v partnerstvu in so neskončno osamljeni – ob svojem partnerju.
V sredo sva zaključila Modri ključ. Vesela sem, da je december, ker so najini pari odšli s prižganimi iskricami v očeh. Ker so se držali za roke in v njihovem odnosu je bilo UPANJE!
Neverjetno je, da se dajo te iskrice prižgati. Tudi sama sem dolgo dvomila v to. Potem se je najprej zgodilo nama in zdaj to midva omogočava drugim. Zveni pocukrano. Ampak zakaj pa ne? Zakaj si ne bi privoščili obilo čustvenega cukra v življenju? Ta ne škodi, celo zdravi!
Malo tega želim deliti z vami, s pismom, ki sva ga dobila od najine drage udeleženke Modrega ključa.

Dobro jutro,

pravzaprav sedim v službi, ampak z mislimi nisem v službi ampak sem  še vedno na včerajšnjem Večeru.  Sploh ne vem kje sem, nekje plavam, počutim se srečno in hkrati čudno, mislim v tem smislu, ker se ne počutim tako kot vsak dan. Celo telo se počuti drugače, da ne govorim o tem koliko dela ima podzavest.

To kar sem dobila včeraj oziroma sva dobila s Možem, je za naju res izjemno, izjemno darilo. Priznam, da sem zelo sanjala o takšnem razgovoru, samo pot mi še ni bila povsem jasna, ampak zgodilo bi se tako ali pa drugače, ker mi je bilo jasno, da s toliko neizrečenimi stvarmi ne gre več naprej. Tudi Možu sem že omenila, da morava najti pot do varnega razgovora in to bi naju verjetno pripeljalo do vaju. Zato se vama res iskreno zahvaljujem za vajin pogum, da sta šla izven vajinih okvirov in nama ponudila to izkušnjo, svoje vodstvo in pomoč in cenim vajino čutnost, da sta pri naju prepoznala to potrebo, ker vem, da se to ni zgodilo kar tako, ampak je bilo prepoznano in podarjeno zavestno. Bilo je prekrasno darilo, ki ga ne bom nikoli pozabila. Zato sem vama še toliko bolj hvaležna, čisto iskreno.
Izjemno hvaležna sem tudi Možu, da je zmogel, ker vem, da je bilo zelo težko.  Kot sem že rekla, imela sem že vizijo najinega pogovora in dejansko sem neskončno hrepenela po tem, da izgovorim, kar mi je najtežje.
Če sem že ravno tu, bom izkoristila in naju prijavljam na celoletno izobraževanje, čisto resno in zares, da se ne bo treba Možu truditi. Se že veseliva in komaj čakava.

Uspešen dan vama želim in veliko izpolnjenih želja obema, ******