Približno dve leti nazaj sta se naročila pri nama. Obema je bila to druga resna zveza. Oba sta prišla v njun odnos zelo razočarana in polna žalostnih zgodb od prej. Zraven je bil še otrok, ki se je težko prilagajal na spremembe ter v zvezi s tem povzročal velike, vendar razumljive težave.

Imela sta se rada, zato sta vztrajala. Učila sta se poslušati drug drugega. Učila sta se razumeti svoja lastna vedenja. Učila sta se pokukati v svet preteklosti in se srečati s svojimi lastnimi hrepenenji. Učila sta si medsebojno pomagati. Učila sta se, kaj so to obredi. Učila sta se radosti, zato sta morala za nekaj časa stopiti v svet Pike Nogavičke… Kar je najbolj pomembno je to, da sta dajala vse od sebe pri delanju sprememb, da sta drug drugega vzpodbujala. Zelo hitro sta se naučila, da spremembe delaš sam. Ko sta videla, da to ni tako lahko, sta počasi nehala s prstom kazati na drugega in si, namesto tega, začela pomagati. Naučila sta se komunicirati…

To je dveletna pot smeha in solz, grenkih spoznanj in sladkih sprememb.

Zakaj vse to pišem?

Ker sta se danes poročila!

Poročila sta se, šele ko sta se naučila pogovarjati, ko sta se naučila reševati konflikte, ko sta vedela s kakšnih svetov prihajata. Poročila sta zares pripravljena na zakon!

Kar pa je najbolj pomembno: POROČILA STA SE Z NAREJENO VIZIJO NJUNEGA PARTNERSKEGA ODNOSA!

Pomembno zato, ker ima njun odnos jasno začrtano pot, cilje, prosti čas, vzgojo. Ker vesta v katero smer gresta, bosta lažje preskočila ovire, ki ju čakajo na poti.

Mi pa držimo pesti in Vama želimo sladko življenje. Seveda se zgodi, da sladkorja tudi zmanjka, sem pa pomirjena, ker vidva natančno vesta, kje se ga najde. Kadar ga zmanjka pa je to lahko zelo koristna izkušnja!