Včeraj zvečer sem malo tavala po blogih. Saj veste. nedelja, konec počitnic… človek (odrasel) je po takem tednu izmozgan, otroci jočejo zakaj je že konec…

Kakorkoli, tavam po blogih in odkrijem blog z naslovom: ‘Zakaj jo ljubim’. Blog piše moški. Anonimen moški.

Predstavi se takole:

Ahil:

“Težko je odpreti svoje misli in jih tako na široko razgaliti javnosti. Vendar zanjo storim tudi to. Seveda se pa razume, da ne bom nikoli povedal, kdo sem, kdo je ona, in bi vse, ki berete ta blog, prosil, da to razumete. Kajti, tako močno razgaliti misli, je moškemu v neverjetno muko.”

Kdo pravi, da moški ne znajo odpreti srca? Veliko žensk posplošuje, češ ‘to so pač moški’. Ahil zelo lepo pokaže, kako čuti ljubezen, povezanost, pripadnost. Saj vem, nekateri boste rekli, da je dečko zaljubljen. Sama pa rečem, tudi če je, če bo svoj odnos nadaljeval s takšnim izražanjem občutkov ima veliko več možnosti, da bo odnos ohranil tak kot je ali celo bolj kvaliteten!

Življenje nenehno rahlja vezi med nami, ampak če imamo nekje zapisano, kako iskreno povezani smo (bili), se lažje spomnimo. Vsi ti občutki ves čas bivajo v nas.

Ahil s svojim blogom lepo dokazuje, da stereotipi o moških ne veljajo. Kar bi mu jaz rada sporočila je – Ahil, potrudi se in piši blog, tudi kadar ne boš čutil, da si razpoložen za to! Tvoja deklica je prav gotovo srečna kakor ti. Uživajta življenje skupaj.

Ostalim predstavnikom moškega spola, ki so malo nerodni v tovrstnem izražanju pa: “Ni vam treba pisati bloga, da boste osrečili svoje ljube. Zadostuje tudi par povedanih stavkov na teden.”

Res pa je, da pisana beseda zaleže parv pri takih damah, ki izrečene lepote težko slišijo.

Hvala Ahil, polepšal si mi večer. In verjamem, da tole:  “tako močno razgaliti misli, je moškemu v neverjetno muko.” zares drži. Dokazal si, da je možno!