Zgodbe izpod preproge
Včeraj zvečer sem malo tavala po blogih. Saj veste. nedelja, konec počitnic… človek (odrasel) je po takem tednu izmozgan, otroci jočejo zakaj je že konec…
Kakorkoli, tavam po blogih in odkrijem blog z naslovom: ‘Zakaj jo ljubim’. Blog piše moški. Anonimen moški.
Predstavi se takole:
Ahil:
Kdo pravi, da moški ne znajo odpreti srca? Veliko žensk posplošuje, češ ‘to so pač moški’. Ahil zelo lepo pokaže, kako čuti ljubezen, povezanost, pripadnost. Saj vem, nekateri boste rekli, da je dečko zaljubljen. Sama pa rečem, tudi če je, če bo svoj odnos nadaljeval s takšnim izražanjem občutkov ima veliko več možnosti, da bo odnos ohranil tak kot je ali celo bolj kvaliteten!
Življenje nenehno rahlja vezi med nami, ampak če imamo nekje zapisano, kako iskreno povezani smo (bili), se lažje spomnimo. Vsi ti občutki ves čas bivajo v nas.
Ahil s svojim blogom lepo dokazuje, da stereotipi o moških ne veljajo. Kar bi mu jaz rada sporočila je – Ahil, potrudi se in piši blog, tudi kadar ne boš čutil, da si razpoložen za to! Tvoja deklica je prav gotovo srečna kakor ti. Uživajta življenje skupaj.
Ostalim predstavnikom moškega spola, ki so malo nerodni v tovrstnem izražanju pa: “Ni vam treba pisati bloga, da boste osrečili svoje ljube. Zadostuje tudi par povedanih stavkov na teden.”
Res pa je, da pisana beseda zaleže parv pri takih damah, ki izrečene lepote težko slišijo.
Hvala Ahil, polepšal si mi večer. In verjamem, da tole: “tako močno razgaliti misli, je moškemu v neverjetno muko.” zares drži. Dokazal si, da je možno!
Stare mame in očetje so jim pravili šnirenci.
Šnirenci imajo čudežno, čarobno moč, da levo in desno stran povežejo skupaj.
Kdo ve, kako močno je treba zategniti šnirence?
Ravno prav!
Če so preveč zategnjeni, nas tišči, če so premalo, se čevelj sezuva.
Bog ne daj, da se zavozlajo!
Almira
22.02.2010 ob 16:57
zanimivo, da je ta blog očaral toliko žensk, ki na skrivaj upajo, da je tud njihov izbranec tak oz da tako čuti … pa vendar, meni ta oseba (če izhajam iz predpostavke, da je vezan moški) nakazuje na zelo omejeno osebo. Namreč s svojo partnerko sploh ni sposoben komunicirat in namesto da z njo gradi in nadgrajuje svet-ove, raje na blogu igra vlogo trpečega mladega Wertherja. In kar je najbolj asurdno … ženska populacija na blogu pada na to.
Lea
22.02.2010 ob 23:49
Blog, ki ga omenjam lahko beremo iz velikih perspektiv. Jaz tovrstno o čemer pišete nisem sestradana. Moje mnenje je, da je vsaka komunikacija od molka do nasilja ali lepih besed – komunikacija. In komunikacija, ki jo je izbral Ahil, je v predpostavki, da verjamem, da jo zares piše moški,neverjetna. V njej ne vidim trpljenja, kar jaz vidim je pogled v notranji svet čustev moškega. Kar je zares prava redkost. Na kaj se kdo ujame pa je seveda njegova lastna bolečina. Poznam ljudi, ki zvesto berejo Črno kroniko….
ahil
23.02.2010 ob 00:34
@almira
razumem, kaj hočeš povedati, ampak lahko ti zagotavljam, da znam komunicirati s svojo drago. Ampak, žal je potrebno včasih sklepati kompromise. Če boš bolj natančno prebrala blog, sem omenil, zakaj je tako hudičevo težko vsako misel povedati v živo. Sploh pa, pisma (kar je dandanes lahko prispodoba za bloganje) znajo včasih povedati stvari bolje
@lea
Saj vem, nekateri boste rekli, da je dečko zaljubljen.
Hvala Ahil, polepšal si mi večer. In verjamem, da tole: “tako močno razgaliti misli, je moškemu v neverjetno muko.” zares drži. Dokazal si, da je možno!
Hvala tebi Lea, da si potrdila, da delam prav. Ja, res je težko včasih. Se trudim na svoj izprijen način
mimogrede, če si pod ‘zaljubljen’ mislila tisto prvotno zatreskanost, ki mine po nekaj tednih ali mesecih, ti moram povedati, da sva z drago že kar nekaj časa v ‘ljubim’ fazi in ne več v ‘zaljubljen sem’ fazi…
Almira
23.02.2010 ob 01:18
@ahil … nekomu je lažje napisati, nekomu povedati… ampak še vedno ti tega kar pišeš na blogu nisi posredoval njej, o kateri cel čas pišeš. No, o tem pomankanju v komunikaciji je bila moja iztočna misel.
In kaj ima kompromis s tem?
ahil
23.02.2010 ob 07:24
@almira
ne, mislim, da ne razumeš. Pišem Njej. To, da je blog javen, je bolj postranska stvar. Pišem ga Njej. In Ona ga vestno bere. In se ne pritožuje
Lea
23.02.2010 ob 08:03
Moje mnenje, ki temelji predvsem na izkušnji iz prakse je, da vse kar partner (ni važen spol) uspe narediti lepega za svojega partnerja, je vredno zlata.
.
In izkušnja iz mojega osebnega življenja:
Če moj mož kdaj ni zmogel ali uspel povedati, kaj čuti in mi je to napisal v pismu, mailu ali kjerkoli… Meni je to ogromno pomenilo. Osrečilo me je in me še osrečuje. Včasih gre za čustva ljubezni, drugič za katera druga čustva. To najinemu odnosu daje dodatno iskrenost,
Ali je to omejenost? Jaz si ne bi upala tako označevati NIKOGAR! Izhajam namreč iz prepričanja, da ima vsako dejanje nek globok smisel. Če nekdo ne zmore komunicirati po poti, ki ji mi pravimo normalna, in zato najde drugo sprejemljivo pot… meni se to zdi krasno.
Ahil – tvoj blog sem na vezalkah objavila za moške
Razlog? Veliko jih poznam, ki trpijo zaradi neizrečenih čustev, občutkov… ne znajo povedati, drugih poti ne najdejo. Meni se pač ne zdi slabo, če moški piše o ljubezni. Sploh, če piše o uslišani ljubezni.
Almira
23.02.2010 ob 13:10
ah ok … ker nekje sem enkrat prebrala, da si napisal da ona nikoli ne bo izvedela, kako ti misliš o njej, če pa praviš, da ona ve, da to ti pišeš, jah potem pa vzamem nazaj
ahil
25.02.2010 ob 22:15
hehe… me veseli
se beremo!
ahil