Za spremembo bo današnji zapis zelo osebne narave. Včeraj sem na Modrem ključu povedala, da sem se po dolgem času zopet veselila kot otrok. Danes zjutraj, ko sem se prebujala v (pravilno napovedano) deževno jutro, sem razmišljala, kaj je bilo tisto, kar me je tako navdušilo, lahko rečem, da celo iztirilo, saj nisem spala celo noč. Nisem spala od PRIČAKOVANJA! Ko sem bila majhna sem se veselila novih stvari, ki so bile samo zame. To ni bilo pogosto, ker imam starejšo sestro in so bile nekoč nove stvari zanjo, čez nekaj let prav meni … tako da…

V soboto pa mi je Albert kupil vrtni paviljon. Kako hecno rečem, da ga je kupil on – v resnici imava denar skupaj in kupovala sva ga oba. Ampak jaz se počutim, kot da ga je Albert kupil meni. In to je pomembno, ker me ravno ta občutek postavi na prestol posebnosti zraven njega. Ja, hočem biti nekaj posebnega zanj, želim si to in hrepenim po tem. Pravzaprav tega nimam nikoli dovolj. Nenasitna sem! Je pa pravično, da to najprej priznam sebi in nato jasno povem Albertu, ki je moj partner in je s tem dejstvom odrešen večnega ugibanja, kako naj me osreči. Ni treba, da mi kar naprej kupuje, obstaja tudi veliko drugih načinov, da me naredi pomembno. Pomembno zanj.

Ker je vrtni paviljon prišel v hišo zvečer, je bilo treba čakati do jutra. Da se naredi dan. V postelji sem ležala najprej na hrbtu in si z zaprtimi očmi predstavljala, kakšen bo jutri naš dom. Kaj če bo paviljon prevelik, če barve ne bodo ustrezale okolju…? Te misli me ne bodo nikamor pripeljale. Obrat na trebuh in sanjarjenje, kako vse do milimetra paše in ustreza, kako je lepo… vse do petih zjutraj. Takrat sem zaznala, da se oseba zraven mene premika (res otročje zabavno!), zato nisem pozabila povedati, da se zunaj že svita…

Nova priložnost za nove komunikacije :) .

Kar sem želela sporočiti je, da ima vse to v ozadju zelo simbolno moč. Ni bistvo v tem, da je nekaj novega (kljub temu, da je tudi to fino), bistvo je, da je nekaj, kar je dalo našemu domu širši smisel. Prostor kjer se bomo družili, skupaj kot družina, midva kot partnerja, otroci s prijatelji in midva s prijatelji… Prostor za nove obrede in prostor za zabavo. Prostor kjer bom jaz mojemu možu nekaj posebnega in prostor, kjer bo on zame in jaz zanj. To so drobne stvari, ki delajo odnos. Kdo še sploh rabi televizijo?