Vezalke za dušo

Katero mesto v svetu vaših vrednot zaseda družina in odnosi z vašimi najbližjimi. Tistimi, ki jih imate zares radi in ki soustvarjajo vaše popotovanje skozi življenje?

Bi radi zares z veseljem prihajali domov, bi radi znali reševati zaplete sproti in učinkovito?

Še je čas, da se prijavite na trening življenskih veščin, ki bodo bistveno olajšale vašo odgovornost do partnerstva in starševstva. Modri ključ je pravi odgovor za iskanje lastnih odgovorov na naša skrita vprašanja in dileme.

Ste sami in celo brez otrok? Tudi Vas vabim na Modri ključ, ker bo to za vas posebna in edinstvena izkušnja pri spoznavanju sebe, spoznavanju lastnih notranjih svetov, razumevanju in sprejemanju…
Vsak v svojem svetu dozoreva sam, tako, da je Modri ključ primeren prav za vsakega, ki se bo odločil, da razvija svojo osebnost.

Vabim vas, da si več ogledate na spletni strani www.vezal.si in ker sta PROSTI SAMO ŠE 2 MESTI, SE PRIJAVITE ČIM PREJ.

Natisnite si urnik srečanj in vse ostale podrobnosti.

Ali res? Preberite Albertova razmišljanja v Večeru.

Počitnice se iztekajo in življenje bo od nas terjalo več reda, doslednosti in discipline. Ali bomo po napornem delovniku znali najti ravnotežje med tistim, kar moramo in med tistim, kar si želimo?
Kaj pravzaprav potrebujemo, da se bomo v našem domu, z našo družino počutili varni in povezani? Kdo v družini je odgovoren za vzdušje, ki prevladuje? Koliko časa sploh potrebujemo, da doma vzpostavimo ljubeče in varno okolje? Imamo težave pri otrokih z doseganjem vsakodnevnih opravil, domačih nalog? Niso zanesljivi? Terjajo od nas ogromno energije? Imamo občutek, da ne bomo zmogli? Bi radi več podpore od svojega partnerja, partnerke?

Na treningu starševskih in partnerskih veščin MODRI KLJUČ je še nekaj prostih mest. Ker je število prijav omejeno, ne odlašajte predolgo. Trening se začne 9. septembra. Urnik in vse ostale informacije najdete na VEZAL ovi spletni strani.

Več o treningih, ki vam lahko bistveno polepšajo in olajšajo življenje, si lahko preberete na spletni strani. Prijavite se lahko TUKAJ .    V PODSTREŠJU si lahko preberete, kako so se na Moderm ključu imeli udeleženci iz preteklosti.
Trening MODRI KLJUČ je edinstven program v Sloveniji, kjer se lahko naučite preprostih veščin, za sproščeno življenje v varnem družinskem okolju.

Vesela sem vaših odzivov na naše skupno delo. Ti povejo največ. Pravzaprav povejo vse! Nova izkušnja družine, ki so ji odnosi vrednota:

Ko je učenec pripravljen, se bo pojavil učitelj

“Prijavila sem naju na Vezal”, pravi Ž. “Vezal? Zakaj že?” “Ja zarad H., ker je ne moreva več ukrotit.” H. je v zadnjem času neukrotljiva Ž.-jina hčerka iz prejšnjega zakona. Utrujena od neprestanih borb iščeva nasvete vsepovsod. Na Vezal sva naletela na Internetu že pred leti, vendar takrat še ni prišel na vrsto. V paru ali posamično sva obiskala že prenekaterega svetovalca in terapevta, najine knjižne police se šibijo pod težo knjig, z nasveti o partnerskih odnosih, vzgoji otrok ipd. V knjigah so žal samo mrtve črke na papirju, zato sva iskala praktične prikaze teorije; taka reč tudi najbolj ostane v spominu. Sedaj je torej na vrsti Vezal. Kje sem že slišal zanje? Na Internetu seveda, google hitro najde zakonca Mrgole. Gospod Albert je doktor (pa ne zdravnik), gospa Lea direktorica, s štirimi otroci, tokrat bo mogoče kak pameten nasvet.

Prvi obisk je prinesel takojšen uspeh. Konkretni nasveti so doma povzročili celo revolucijo. Razmerje moči se je začelo spreminjati,kar je na površje prineslo trenja med nama.

Ob naslednjih obiskih je dvojec Mrgole zares zablestel. Z različnimi prijemi sta odkrivala dinamiko med nama. Albertova roka naju je vodila po vrtincu čustev, Leina neverjetna intuicija in sposobnost poslušanja in opazovanja je v pravih trenutkih usmerila analizo. Skupaj sta Albert in Lea več kot vsota dveh.

Kaj se je spremenilo doma? H. je še vedno samosvoja, vendar jo lažje obvladava. Ravno zaradi samosvojosti jo imam še bolj rad. Z Ž. se še vedno skregava, vendar se na njenem obrazu že med glasnim argumentiranjem prikrade nasmeh, tako da najinih prepirov ne jemljem več tako smrtno resno.

Jaz? Od jesenskega občutka, da sem pred prepadom, do danes, ko me občasno preplavi občutek sreče. In to ni občutek sreče, kot ob kakem dosežku ali darilu, ampak notranje zadovoljstvo, da so stvari take kot so.

***

Hvala, za izkušnjo, ki sta jo velikodušno podelila z nami.

…ali kako odvozlati šnirence…

Velikokrat sprašujete, kaj se zgodi na individualnih terapijah, zanimajo vas spremembe, v isti sapi pa se sprememb bojite. Danes zjutraj me je izjemno prijetno presenetil mail, v katerem sem dobila odziv na spremembo odnosa po Individualnih terapijah s parom, ki je prišel z veliko motivacijo po spremembi.

V mailu piše:

Ležala sva v postelji in se že stotič pogovarjala o eni in isti temi. Pogovor ni bil več pogovor, ki bi vodil v rešitev, pač pa sva se pričela oddaljevati. »Dovolj bo tega«, sem rekel: »jutri pokličem v Kamnik in dogovorimo se za srečanje. Jaz ne znam več naprej. Potrebujeva nekoga, ki naju bo vodil skozi to«. Tiste noči se je žena strinjala s tem. In vse ostalo je zgodovina.

Na srečanjih, pogovorih, terapijah smo napredovali korak za korakom, odkrivali nove in nove sobane v podzemni jami najine notranjosti in svetili s svetilkami v najtemnejše kotičke. Odkar sva to jamo najinega odnosa označila za raziskano, se po njej lahko sprehajava brez strahu in se v njej rada zadržujeva. Podzemne jame, ko so osvetljene in pogosto obiskane, razkrivajo neverjetne lepote.

Na napredek v najinem odnosu so se pričeli odzivati najini otroci, starši, sorodniki – čeprav niso niti približno neposredno sodelovali pri najinem delu. Kot bi na enem koncu zemlje izmaknili kamenček, ki v verižni reakciji povzroči premike skalovja na drugi strani celine. Kdo bi si mislil; ni potrebna nadnaravna moč, da premakneš goro; samo pravi kamenček na pravem mestu je potrebno najti.

Veselim se prihodnosti, v katero se podajava sedaj. Bolj povezana, z več zavedanja drug o drugem in z več znanja o odnosu.

*********

Mislim, da ni potrebno ničesar več dodati…

Kaj se zgodi, ko se dva razhajata?

Kaj se zgodi s čustvi? Kaj se zgodi z razumom?

Veliko ljudi je, ki se v partnerstvu razidejo, ker ne zmorejo ali ne znajo spremeniti določenih stvari pri sebi. Ali jih je preprosto sram, da bi o tem, kar vidijo v sebi spregovorili na glas. Lažje jim je oditi.

Toda kaj narediti s čustvi? Kaj narediti z občutki, da bo pogrešal partnerja, da ne bo imel nikogar kamor bi se uprl, kaj narediti z ljubeznijo, ki jo čuti? Kaj z lepimi spomini? Da bi se izognili tem bolečinam, čustvenim bolečinam, se zdi, kot da odklopimo tisti del možganov, ki je funkcionalen, razsoden in ki razmišlja v prid naše odraslosti. Tisti del, kjer domuje naš stik s partnerjem in smisel našega bivanja skupaj.

Začnemo gledati, kaj nam je partner vse naredil, v kaj nas je prisilil, tisto kar je bil nekoč dogovor med dvema, postane v očeh prizadetega odločitev partnerja… To so v resnici stiske in strahovi malega otroka, s katerimi ima partner zelo malo, ampak vseeno dovolj, da se lahko zgodi ločitev. Na nasprotni strani je seveda partner, ki je ogrožen in besed, ki jih sliši, tudi ne zna umestiti v svoj čustveni svet.  Preživetveno navodilo je, če si napaden, se moraš ščititi in braniti, logična posledica tega pa je, da tudi partner odklopi svoj del možganov, ki hrani funkcionalne zakladnice odnosa. Tudi on začne napadati iz svoji otroških bolečin. Tako imamo pred sabo dva, ki neskončno trpita, se prepirata, si povzročata rane… Dva različno stara otroka, ki pa še kako pašeta skupaj, v smislu povzročanja bolečin. V resnici pa samo ščitita sebe in svoje bolečine, kličeta po ljubezni in jo v istem hipu, s svojimi dejanji tudi zanikata.

Je možno, da zaradi tega razpade nek čudovit partnerski odnos? Vsi partnerski odnosi so na začetku čudoviti in vsi, ki razpadejo, razpadejo zaradi tega, ker nekaterih stvari ne znamo, ker po nečem preveč hrepenimo ali ker se nečesa neskončno bojimo. In vse to je v nas vseh.

Kako zlesti iz tega začaranega kroga?

Preprosto je včasih težko, da bi to zmogel sam. Lahko zlezeš na način, da odideš in čez čas spoznaš, da ne moreš pobegniti od samega sebe, da si vse, kar te je pri partnerju ‘motilo’ odnesel s sabo. In boleča zgodba se ponovi.

Lahko ostaneš in živiš v izhodih, ki omogočajo na videz urejen odnos, v resnici pa je v tem odnosu veliko neizživetih hrepenenj, potlačene žalosti in nepotrebnih konfliktov.

Lahko pa se začneš s partnerjem pogovarjati na drugačen način. Kaj potrebuje on in kaj potrebuješ ti? Kako se prepričati, da boš slišan? Vendar se to lahko zgodi samo, ko se oba strinjata, ko oba odrasteta, ko znata vklopiti tisti del sebe, ki mu je mar…

Kdaj pride ta trenutek? Ali pride ta trenutek?

Na to vprašanje je težko odgovoriti. Kar lahko povem je, da sem srečala veliko ločenih ljudi, ki se nekje v sebi zavedajo, da niso storili vsega, kar bi lahko za partnerstvo in so preprosto odšli. Razlog, da so odšli pa je v njih samih. Strah? Sram? Obup? Nemoč? Zapuščenost? Vsekakor nekaj, za kar v partnerstvu nista znala postaviti pogojev, da bi lahko prišlo na plan na način, ki bi bil zdravilen in odrešujoč – sprejet.

Bi lahko kdo pomagal? Vredno je poizkusiti tudi to, preden za vedno za sabo zapremo vrata in v svojem srcu začutimo nemi krik samote, na drugi strani pa obup ljudi, ki so ostali sami in nekaj od njih – otroci – ki niso imeli nobene moči, da bi kaj spremenili in bodo kljub temu nosili krivdo vse življenje.

“Med počitnicami grejo na počitnice tudi naši odnosi in  pravila, ki zagotavljajo delovanje družine. To so dogovori, obredi, delitev dela in jasno določene vloge, ki strukturirajo naše življenje. Med počitnicami ni te “čudovite” zaposlitve, ki se imenuje šola. Starši pričakujejo, da si bodo otroci sami poiskali zaposlitev zase. Ker sta pri roki računalnik in televizija, je za otroke to dvoje najbolj enostavna zaposlitev.  Kako pa bi denimo dosegli, da bi otrok za spremembo prijel za kuhalnico in da bi starše, ki pridejo domov iz službe, na mizi čakalo kosilo?” (Leonida in dr. Albert Mrgole, družinska terapevta v oddaji Med štirimi stenami”, 22.6.2009).

Celotno oddajo ‘Med štirimi stenami’, lahko poslušate tukaj.

Preletel sem nekaj forumov, kjer kar nekaj staršev opisuje svoje težave z odraščajočimi uporniškimi otroki, ki so bili še malo nazaj povsem vodljivi.

»Nič nas ne uboga, vse dela po svoje, nobenih mej in nobenih pravil ne upošteva, v šoli je popustila, ni se mogoče več normalno pogovarjati z njo…

Postal je nasilen do mlajše sestre, šprica šolo, uživa prepovedane substance, grozi nam, nihče ga ne more obvladovati, strah nas je, da bo komu še kaj naredil…«

Glavne teme, o katerih razpravljajo v nasvetih, so postavljanje meja in pravil ter avtoriteta.

Na drugi strani slišim od obupanih staršev: nihče mi ne zna nič konkretno povedati. Družinske terapije so predrage. Kaj lahko konkretno pomagajo na centru za socialno delo, kaj lahko pomagajo šolski svetovalci, kaj lahko pomagajo psihologi in psihiatri? Otrok pa noče nikamor po pomoč. Ali ga lahko kam pošljemo? V komuno? V stanovanjsko skupino? K Bogdanu Žoržu? Na KOMZ?

Razumem stisko staršev, ki vidijo, da so popolnoma izgubili stik in vpliv, ko vidijo in čutijo na lastni koži, kako jih bolijo razrahljani odnosi, boli odtujenost in bojna nastrojenost z lastnim otrokom.

In tudi razumem, da so že vse poskusili. Najprej sami, nato so iskali pomoč. In nikjer niso bili uspešni, nikjer se nič ni spremenilo. To poraja občutke obupanosti in kdaj tudi nestrpnosti do vseh, ki se tako ali drugače strokovno ukvarjajo z nudenjem pomoči. Ker tudi sam pripadam tej skupini ljudi in ker sem tudi sam oče štirih otrok, s katerimi smo že preživeli obdobje odraščanja. Ja, najpomembneje sem skoraj preskočil, sem poročen in z ženo sva šla že preko veliko (tudi) težkih preizkušenj najinega odnosa. Skratka, odgovarjam na podlagi zgodb, kjer so starši v enakih zadregah težave uspeli rešiti.

Preberi še ostalo »

Kliknite na: VEZALOVE POLETNE OKREPČEVALNICE in ZELENI KLJUČ, da boste izvedeli, kaj to je .  Morda pa so poletni meseci tisti pravi čas, ko si vzamemo čas drug za drugega.

V torek zvečer sva bila gosta v oddaji PIKASTO, na Pika TV. Najin prispevek se začne na 32 minuti in si ga lahko ogledate TUKAJ.