In Uncategorized @sl

Štiriindvajseti junij. Težko pričakovan dan. Konec šole. Kdo neki bo danes bolj mirno spal? Starši ali otroci?

Po FB spremljam, kaj se dogaja. Ponosni starši kažemo medalje in spričevala naših otrok. S tem v resnici ni nič narobe, pa vendar vsa ta poplava sporočil vzbuja ob tem tudi občutek, da so včasih otroci postavljeni na mesto nekih ‘stvari’, s katerimi se starši hvalimo. Ali je otrokov uspeh res dosežek staršev? Mnogokrat je tako, vendar to ni prav. Je prav, da se starši ponosno hvalimo z otrokovim dosežkom na način: ‘Mi smo pa letos odlični, ‘ ali : ‘Zmagali smo.’? Ali pa delimo obup: ‘Mi imamo popravca, mi smo padli letnik.’ ?

V svoji zbirki imam dva stavka, ki sem ju slišala od osnovnošolskih otrok na najinih delavnicah:

  1. Vreden sem toliko, kot imam visoke ocene. Moje starše zanima samo uspeh, rezultati. Zadnjič sem imel ponesrečen poskus, da povem nekaj o sebi. Pri kosilu sem jima povedal, da mi je všeč sošolka. Smejala sta se. Bilo me je sram. Popoldan me je klicala babica z novico, da imam punco???? Zvečer je vedela vsa žlahta. Odločil sem se, da jima ne bom nikoli več nič povedal.
  2. Moja starša me imata zato, da se z mano hvalita. Sem kot domača žival, ki je zmagala na tekmovanju. Moji rezultati so bistvo njune skupne sreče.

13516535_1139990732709981_4891385292088022851_n

Kaj se dogaja? V prvi zgodbi zloraba zaupanja. V drugi zgodbi, ima deklica občutek, da je nevidna kot oseba. Vsi ti dosežki, so rezultat otrokovega dela ali nedela. Njegovi so, ne naši. Šola je vpeta v sistem, ki ga nekateri zmorejo lažje, drugi težje. Lahko so rezultati nekega otroka zelo povprečni, pa se je vseeno namučil, da jih je dosegel.

Starši smo na mestu, ko zrcalimo otrokov delež , v smislu ozaveščanja, zavedanja otrokovega deleža. Vprašamo ga, kako je on zadovoljen, ali je ponosen na svoje rezultate.

Naš strah, da bo rekel, da mu je vseeno je tukaj odveč. Ker otroci želijo biti uspešni. Seveda se bomo o tem z njim lahko pogovarjali samo, če bomo z njim povezani, v stiku.

A si otrok zasluži pohvalo za odličen uspeh? Seveda si jo! Zasluži si, da mu povemo, da smo ponosni nanj, ker je vztrajen, priden, iznajdljiv. Rečemo mu: ‘Uspelo ti je.’ Namesto: ‘Uspelo nama je.’ Pustimo mu, da  je dosežek samo njegov, da on skače do stropa od sreče in smo mi srečni, ker vidimo njegovo srečo, ne pa ker vidimo njegov rezultat, njegovo petico ali zlato medaljo.

Zato so se danes začele počitnice. Med počitnicami ne težimo s šolo! Se bojite, da bo vaš otrok pozabil računati? Pisati? Brati?

Počnite to na igriv način. Nekaj namigov:

  • Dovolite otrokom, da stvari počnejo na svoj način, da delajo napake in se iz tega učijo.
  • Računanje vadite tako, da v trgovino hodite z otrokom in mu daste nalogo, da sešteva znesek. Ali ga odšteva od gotovine, ki jo prej dvignete na bankomatu. Pustite mu, da tehta zelenjavo in jo prevaja v grame, dkg… če so se to že učili… Izmislite si komunikativne igrice, kjer bo računanje zabava, ne nuja. Zapomnil si bo 100x več, kot ob prisilnem sedenju za mizo in učenju.
  • Branje lahko vadi ob skupnem kuhanju. Naj vam na glas prebere recept, navodila za uporabo strojčka, vsebino filma, ki je zvečer na sporedu, načrt poti, ko greste na izlet…
  • Babici lahko napiše pismo. To je prišlo popolnoma iz navade. Babica bo jokala od sreče, ker bo dobila ob položnici še nekaj čudovitih stavkov, otrok pa bo vadil pisanje. In pustite ga, da to naredi na svoj način, ne na vaš. Napake so dovoljene, iz napak se lahko veliko naučimo. Poskrbite, da jih bo otrok našel sam in da ob tem ne bo drame. Vprašanje za preseganje napak: ‘Ali imaš idejo, kako boš to popravil?’
  • Vprašajte ga, če ve po čem je znana neka država (kulturno, zgodovinsko…) ali koliko ima prebivalcev, ali koliko let živi neka žival, koliko nog ima, mladičev … Ko ne bo vedel, mu poveste, da to res ni nič hudega in da lahko pogleda na strica Googla, v Wikipedijo…. Spotoma mu boste sporočili, da  ob igricah, tista škatla, ki se jo tako zelo bojimo, vsebuje nekaj veliko boljšega: vsebuje informacije!

Vklopite svojo ustvarjalnost, igrivost in humor in videli boste, koliko novega se boste naučili.

Še en namig, kaj početi z njimi dva meseca: naučite jih igre iz vašega otroštva, ponovite jih, igrajte se! Katere so vaše igre? Moje so: Zemljo krast, Ljubljana – Zagreb – Beograd, Gumitwist, ročna dela (kvačkanje, štrikanj, štikanje), memory, skrivanje, igre z žogo – med dvema ognjema, Ime – priimek – mesto – država… in še in še. Napišite v komentarje vaše igre, da pomagate staršem, ki so jih pozabili.

Viri slik: internet

Preberite si uvod v knjigo – vzgojno uspešnico in brezplačno poglavje, s klikom na STARŠI, KI ŠTEKAJO.

13512216_1139990722709982_2231682986504136037_n

 

Recent Posts

Leave a Comment

Start typing and press Enter to search

Z nadaljevanjem uporabe spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov, ki bodo vašo uporabniško izkušnjo naredili slajšo. Več informacij

Na strani uporabljamo piškotke, da vam lepše prikažemo vsebino in merimo obiskanost. Če boste uporabljali stran brez spremembe nastavitev piškotkov se strinjate z njihovo uporabo.

Zapri