Praznik dela???

Odlomek iz Wikipedie:

Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik.

Pa poglejmo, kaj smo ustvarili iz krvavih demonstracij leta 1886 v Chicagu. Velik procent ljudi sploh nima delavnika. Zakaj? Ker nima dela. Velik procent ljudi dela več kot 8 ur na dan. Zlasti ljudje, ki imajo svoje firme in ljudje, ki delajo v uspešnih firmah. Zakaj? Zato, da ostajajo nad gladino pogube.

Zelo majhen procent ljudi ne dela, ker ima vsega polno rit. In obstaja tudi en mali procent ljudi, ki zaposluje veliko delavcev in se trudi, da jim pošteno daje za kruh.

Če pogledamo tako od daleč, se vidi, da se iz zgodovine, iz poguma naših prednikov in iz poštenega dela delamo norca.

Zakaj je ta praznik označen kot socialistični praznik, čeprav se je gibanje začelo že veliko prej? Kako to, da ga praznuje ves, skoraj, ves svet? Skoraj? ZDA ga ne, čeprav so bile prve demonstracije tam…

Ali sem morda kje zgrešila in v drugih političnih ureditvah delo ni častno? Ali sem morda manjkala na kakšnem seminarju, kjer bi mi povedali, da je krasti najvišja, dobro plačana družbena vrednota? Zakaj se nam kolca po starih časih? Ker so nas vzgajali v vrednotah in nam dali priložnost, da smo jih živeli. Mene so starši naučili delati, naučili so me, da za dobro opravljeno delo zaslužim pošteno plačilo in naučili so me, da je katerokoli delo vredno dvignjene glave. Zato imam veliko izkušenj. Od kidanja gnoja dalje. In nikoli me ni bilo sram, delati karkoli. Pa še to – če sem želela delati, sem dobila delo. Tako je moja torba izkušenj,  polna opravljanja različnih del, ki so me mikala, zanimala ali pa sem v njih videla priložnost. S tem je bila zaznamovana moja mladost in z velikim upanjem in veseljem, cilji in sanjami sem vstopila v samostojno življenje.

Kakšna sporočila pa mi dajemo našim otrokom?

 

Vrednote da je delo častno ni – ker ni dela. Ker ni dela, jim ne dajemo izkušenj. Brez izkušenj imajo manjšo možnost, da zares odrastejo, postanejo neodvisni, samostojni…

Sprašujemo se, kako bodo preživeli? Naši otroci! 141 let po demonstracijah naši otroci skorajda nimajo prihodnosti. Mi pa delavnike dolge 10-12 ur in če jih imamo, smo  hvaležni.

Vzeli smo jim vrednote, vzeli smo jim sanje, vzeli smo jim pravico do dela. Kako lahko to popravimo?

Published by

simon

Rada imam sebe. Rada imam G.A. in najine otroke. Rada imam svoje starše, mojo sis in vse okoli nje, rada imam prijatelje, rada imam živali in ljudi, rada imam letne čase, še posebej pomlad in jesen. Rada imam naravo, še posebej vonj po morju in vonj po gozdu. Rada imam življenje. Sovražim bolj malo stvari, nekaj jih pa je. To so: hud mraz, huda vročina, zobar in dnevi, ko sem slabe volje. Moje življensko vodilo je: 'Kar deluje razvijaj, kar ne deluje opusti!' Ves čas nekaj počnem, npr. se na različne načine družim z najinimi otroki, berem, pišem, se sprehajam, tičim s prijatelji,služim novce/refleksoterapija, partnersko svetovanje - kopilotka G.A., opravljam razna prijetna in neprijetna gospodinjska opravila. V vsem kar počnem v glavnem uživam, izjema so stvari, ki jih MORAM opraviti - teh ne maram. Moje živali - moja skrita ljubezen. Irska seterka GoYa, muc Miško in mucka Etna.

4 thoughts on “Praznik dela???”

  1. Čist res, vse kar si napisala. Mogoče nam ostane samo še tista: le u kup le u kup uboga gmajna, ali pa raje: vstanite v suženjstvu zakleti… Delu čast in oblast!

  2. Bebci so hoteli imeti socializem. ha ha ha Demokratični socializem. ha ha ha ha Kakšni osli. ha ha ha

  3. Dragi Herr Flik!
    Ta hip smo bebci vsi in vsi se v istem piskru kuhamo. Mislim, da ni kriv niti komunizem, niti kapitalizem. Krivi so taki, ki ne stojijo za tem kar delajo in rečejo in se potem spodaj ne podpišejo s polnim imenom. Tako je to.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *