Pasja vročina vpliva na kravje počutje, da o slonih ne govorim.

Obstajajo zapečenci in obstajamo tudi taki, ki smo surovi in se ne maramo kuhat. Če obstajajo prejšnja življenja, potem sem zanesljivo obstala v razvoju moje kože, tam nekje v srednjem veku. Saj veste, bela koža in rahlo napolnjena, baročno zgubana… No, to sem jaz. In ko so metali mojo dušo z nebes v novo človeško telo, so pozabili dodat, da se rojevam v 20. stoletje oz. v 21. stoletje, ko bodo moderni zapečeni in anoreksični ljudje, brez hribovitih obronkov na bokih in trebuhu in da ne govorim o širini bohotnega oprsja, ki mi ga je nekoč srednjeveška obleka porinila tik pod brado in sem bila prav seksi.

Ko padeš direkt s srednjega veka v 21. stoletje, ko se zemlja in nebo hudujeta nad človeškim ravnanjem in kurita, kot norca, ni več tako preprosto.

Že dneve se komaj premikam. Ko zagledam svetlobo se mi skrči očesni živec in komaj kaj vidim. Vse moje baročne lepotice se pritožujejo nad vročino s prekomernim izločanjem . No, temu se reče samo zalivanje ali samo oskrba, kot je zdaj moderno. V srednjem veku smo samo oskrbi rekli odgovornost do lastnega preživetja. O tem sploh nismo razmišljali. Lovili smo in sadili in zato tudi ubijali. Bojim se, da gremo nazaj v te čase.

Z možgani se dogaja podobno. Ne funkcionirajo sploh. Vsi po vrsti so krepnili. Levi možgan ne dovoli nobenih aktivnosti, desni možgan ne dovoli nobenih aktivnosti in še ubogi prestrašeni zadnji reženj je izklopil svoje obrambne funkcije. Po domače povedano: z mano je konec!

Prišel je slon in me z rilcem povzdignil pred svoj lastni gobec. Ni me takoj vtaknil vanj, ampak me je ogledoval. Jaz sem med tem vohala njegov nemarni zadah. Potem me je obliznil s svojim lepljivim jezikom in me nekaj časa žvečil. Ko se je naveličal me je spravil med zobe in ličnico. Potem me je spet nekaj časa žvečil.

To dela še sedaj. Nikakor se ne morem izviti iz njegovega gobca. Včeraj zvečer me je za kratek čas izpljunil in sem obtičala kot krava na sliki.

Ne vem, zakaj se temu reče pasja vročina, če se počutim, kot da me žveči slon in večino časa ležim kot krava?

 

 

 

Published by

simon

Rada imam sebe. Rada imam G.A. in najine otroke. Rada imam svoje starše, mojo sis in vse okoli nje, rada imam prijatelje, rada imam živali in ljudi, rada imam letne čase, še posebej pomlad in jesen. Rada imam naravo, še posebej vonj po morju in vonj po gozdu. Rada imam življenje. Sovražim bolj malo stvari, nekaj jih pa je. To so: hud mraz, huda vročina, zobar in dnevi, ko sem slabe volje. Moje življensko vodilo je: 'Kar deluje razvijaj, kar ne deluje opusti!' Ves čas nekaj počnem, npr. se na različne načine družim z najinimi otroki, berem, pišem, se sprehajam, tičim s prijatelji,služim novce/refleksoterapija, partnersko svetovanje - kopilotka G.A., opravljam razna prijetna in neprijetna gospodinjska opravila. V vsem kar počnem v glavnem uživam, izjema so stvari, ki jih MORAM opraviti - teh ne maram. Moje živali - moja skrita ljubezen. Irska seterka GoYa, muc Miško in mucka Etna.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *