najprej si bom oddahnila

Joj, toliko lepih voščil. Toliko lepih želja. Toliko sreče. Toliko zdravja. ‘Kam potem to izpuhti, ‘ vas prašam? Že zdavnaj, pred dolgimi leti sem se naučila, da iz tega ne bo nič, če se sama ne bom potrudila.

Ne bom srečna, ker drugi tako hočejo ali želijo. Srečna bom, če sama tako hočem in če sem zato pripravljena nekaj narediti. Včasih je treba narediti toliko, da zraven skoraj crkneš. Trpiš, švicaš, jočeš zato, da si potem lahko svoboden in srečen. Svoboden od lastnih bolečin in prepričanj, svoboden, ker si neodvisen od obljub in dejanj drugih in srečen, ker si neodvisen.

Yupiiii! Ko vse to postoriš ti sreča visi za vratom, kot okras novoletnih žarnic, pozlačenih jelenčkov in plastičnih Dedkov vseh vrst od Miklavža dalje…

Včasih tak kič postane resnica.

Včasih pa… obsedim in se sprašujem, od kje je prišel ta občutek. Občutek nepomembnosti. Bom že počakala. Ko bo svet okoli mene zažarel, bom še vedno čepela na istem mestu, kot kura na jajcu. Čakala bom, da se me bo kdo razveselil, sama si pa ne bom mislila nič dobrega o sebi. ‘Kura’ zveni pomilovalno.  Joj, kako me to jezi.

V svojih iluzijah iščem zanesljivost. Pa si pravim, da moram biti jaz zanesljiva in se trudim kot pes. Ne boste verjeli. Bolj sem zanesljiva, več nezanesljivosti prihaja k meni. Kaj hudiča to pomeni. Kaj me učiš življenje? Kaj mi sporočaš?

Zanesljivost v sebi pravzaprav ne nosi pretirano veliko ravnotežja. Jaz besedo razumem, kot nekaj trdnega, nespremenljivega. V resnici beseda v sebi nosi pomen nestabilnosti – da te zanese. Nekam? Kam?

Včeraj sem bila pri polnočnici in prišla do sklepa, da je največji greh to, da sama sebi povzročam bolečino. Tega bom delala manj. Zavestno.

Zato se bom zdajle vzela v roke, poslovila se bom od tujih obljub, da se morajo uresničiti, od prijateljev, ki jih čakam, od zvoka zvonca, ki morda nikoli več ne bo zazvonil, od pretiranih pričakovanj do tebe ljubi moj in zbiram pogum, da pogledam, kaj bo potem od tega ostalo.

Zato grem na en viski in cigaret. Ja in brat knjigo. Kurc gleda… (tako je naslov knjige, da ne bo zgražanja nad mojim, kurc gleda vedenjem.)

Na  zdravje!

Published by

simon

Rada imam sebe. Rada imam G.A. in najine otroke. Rada imam svoje starše, mojo sis in vse okoli nje, rada imam prijatelje, rada imam živali in ljudi, rada imam letne čase, še posebej pomlad in jesen. Rada imam naravo, še posebej vonj po morju in vonj po gozdu. Rada imam življenje. Sovražim bolj malo stvari, nekaj jih pa je. To so: hud mraz, huda vročina, zobar in dnevi, ko sem slabe volje. Moje življensko vodilo je: 'Kar deluje razvijaj, kar ne deluje opusti!' Ves čas nekaj počnem, npr. se na različne načine družim z najinimi otroki, berem, pišem, se sprehajam, tičim s prijatelji,služim novce/refleksoterapija, partnersko svetovanje - kopilotka G.A., opravljam razna prijetna in neprijetna gospodinjska opravila. V vsem kar počnem v glavnem uživam, izjema so stvari, ki jih MORAM opraviti - teh ne maram. Moje živali - moja skrita ljubezen. Irska seterka GoYa, muc Miško in mucka Etna.

2 thoughts on “najprej si bom oddahnila”

  1. ne morem napisati kurc te gleda, čeravno bi mi kot možnost pasalo. Če moški pove, kurc te gleda, dejansko izzveni jebi se, (s priloženim) posebaj če to pove ženski in dejansko ne pomeni žalitev temveč povabilo. Tudi prvotni pomen je verjetno bil tak. Kurec je samec od kure in tako kot v številnih jezikih, pomeni petelina in moško spolovilo. Kura je ostala kura, za žensko spolovilo se uporablja nazive za mlade kokoši; piška, picek. Slovenščina, verjetno zaradi verbalnega greha, tega ne prenese in preferira vegetarijanski besednjak; roža, češplja..

  2. ….dnevi tečejo en za drugim, eni so malo bolj pomembni ali pa samo mislimo, da so, drugi kar poniknejo kot, da jih nebi bilo. ….. pravzaprav ugotoviš, da so vsi dnevi čisto navadni. ……..in…….in takrat si odrešen……lahko se začneš za spremembo posvečati sam sebi in to je potem pravo merilo za dneve…..
    ………….objem

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *