Puberteta se ne priplazi počasi, kot megla skozi dolino.
Pride iznenada.
Kar naenkrat od otroka dobimo pogled ali stavek ali silovit fizični odziv, ki ga nismo pričakovali niti v sanjah.
Danes z vami delim zgodbo, prvo iz knjige IZŠTEKANI NAJSTNIKI IN STARŠI, KI ŠTEKAJO, ki je odločilno zaznamovala mene kot mamo in naju kot starša.
Zaradi vseh teh ‘orkanov’, ki so se zgodili v naši družini je knjiga tudi nastala.
” Sedela sva v kuhinji in se pogovarjala. Jaz in moj trinajstletni sin. Bil je običajen pogovor. O šoli seveda. Zadnje čase je šola postala bistvo našega življenja. Noben vdih in izdih se skoraj ni več zgodil, da skozi telo ne bi šinil občutek, povezan s šolo. To mi je šlo na živce. Ves čas sem se spraševala, zakaj mulec letos ne dela tako, kot je delal do zdaj, zakaj ne razmišlja več na tak način kot lani, zakaj mi ne verjame niti besede več … Milijon zakajev pač in vsi so bili povezani z njim. Sama nisem zaznala, da bi odgovornost tičala kje drugje.
Kuhala sem in on je sedel za mizo. Napetost v najinem pogovoru je naraščala. Začela sem malo bolj trdo zapirati predale, rada bi se umirila, vendar mi je jeza silila ven iz vsakega mojega giba, iz vsake besede.
Kar naenkrat je močno zaropotalo. Sin je vstal, odrinil mizo, na kateri se je prevrnil kozarec, me srepo gledal in izjavil: »Bedna si, res bedna mama!!! Kako, da sem ravno tebe dobil za mamo?!«
Potem je pokončno zapustil kuhinjo in prostor med nama jasno zakoličil z glasnim treskom vrat.
Nemoč, ki sem jo občutila tisti hip, mi je bila popolnoma neznana. Solze so polivale moj obraz. Bile so solze obupa (Kje sem zgrešila pri vzgoji?), solze žalosti (Kje je moj zlati fantek?), solze besa (Tako se do mene že ne bo nihče obnašal, mi govoril, da sem bedna, ko pa celo življenje dajem vse od sebe za te mulce! Šla bom za njim in mu to jasno dala vedeti!).
Bila sem sama in edino vprašanje, ki se mi je podilo po glavi, je bilo: »Kaj zdaj?«
V meni se je začela prebujati želja po ignoranci. Razmišljala sem, da ne bom več govorila z njim, da mu bom pokazala, da mi je vseeno zanj, da bom res postala bedna mama.
Ko sem se umirila, sem se vprašala, kako neki je v njegovi koži. Kaj se mu dogaja? Ali lahko ta izbruh na kakršen koli način razumem?
Odšla sem za njim v njegovo sobo, odločena, da mu bom jasno postavila meje glede njegovega vedenja. V smislu, da se pri nas ne ponižujemo in ne razbijamo doma …
Potrkala sem in ko sem zaslišala povabilo, vstopila.
Podoba, ki sem jo zagledala, me je premaknila v popolnoma nov svet.
Ležal je na postelji, ves objokan, njegov izraz je izžareval obup. Kar stala sem tam in besede, ki sem jih pripravila, so mi obtičale nekje med srcem in možgani.
Počasi je dvignil pogled in vprašal: »Mami, a to dolgo traja?«
»Kaj?« sem vrnila vprašanje.
»Ne vem, to, čemur vi rečete puberteta …«
Takrat sem se naučila, da je to obdobje, kjer nismo ubogi starši, ampak je našim najstnikom veliko teže. Naučila sem se, da najstnik potrebuje starše, ki so odrasli in stabilni. Starše, ki jih s točke zanesljivosti nikoli ne bo premaknilo še tako kruto dejanje.
Sedla sem na posteljo zraven njega in ga objela.
»Ne vem kako dolgo bo trajalo, sine, ampak obljubim, da bomo šli skupaj čez to,« sem rekla.
… in potovanje se je začelo, kljub temu, da nihče ni želel kupiti vstopnice … “
Z nakupom knjige od 15.12. 2020 darujete 5 evrov Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki bo denar namenila za pomoč družinam v stiski.
Knjiga je izjemno darilo staršem, ki so vaši prijatelji in imajo otroke. Namenjena je staršem, ki imajo otroke stare od 0 do 25, saj najstnika vzgajamo od rojstva.
Ta izjemna knjiga vam bo dala veliko namigov, aha momentov in novih idej.
Poglejte si tudi video, kaj je pomembno v odnosu z najstnikom:
