Počitnice so lahko blagoslov ali pa stres za bližnje odnose. Kateri občutek te pokliče? Blagoslov ali
stres?
Danes sem govorila s prijateljico in pravi: »Veš, imava velik dosežek. Med celim dopustom sva se
samo enkrat skregala. Oba sva bolj mirna…«
Misel, ki me je prešinila je šla še korak naprej. Kaj se je zgodilo, da sta lahko sedaj bolj mirna?
Čas sem zavrtela nazaj, ko so najini še hodili v šolo. Velikokrat sem dopuščala, da so se dogajale
stvari, ki jih danes za nobeno ceno ne bi več dopustila.
Natrpan urnik, siljenje k učenju, neskončno pregovarjanje z mulci in potem še s parterjem,
nespečnost oz. premalo časa za spanje, nobenega časa za naju, služba, potem še usluga za tega in
onega prijatelja, pa avto je crknil, brez denarja smo… Lahko bi naštevala v nedogled. Vse to je v najin
partnerski odnos prinašalo nestrinjanja, jezo in posledično odtujenost.
Danes s tem znanjem in z izkušnjami vem, da nič od tega ni potrebno. Vem, da bi več znali in več
naredili, če bi imeli en ali celo dva popoldneva za mečkanje na kavču, sproščeno druženje ali kakšno
skupno hišno opravilo.
Kaj se dogaja? Ves ta stres prebuja občutke jeze, ne počutimo se varno in posledično se temu
notranje upiramo. Otroci se upirajo, da bi opravili svoje obveznosti, vidva pa imata različne načine
kako bi jih v to ‘prisilila’.
Avgust se izteka in morda je še čas, da si ustvarite družini prijazen urnik. Naj vas spomnim, da so
občutek varnosti, varna bližina in navezanost nujni, da se človek želi razvijati, biti uspešen, da ima
svoje cilje in da vidi smisel tudi v tistem delu, ki v resnici zanj nima smisla.
En krožek manj, en trening manj, ocena, ki jo otrok zmore sam… naj bo to naložba v vajin odnos. Ker
otroci nujno potrebujejo starše, ki so povezani. Takrat vejo, da se lahko zgodi karkoli na svetu – oni so
varni.
Torej, kaj se je zgodilo, da sta moja prijatelja bolj mirna? Počitnice!
Kaj pa občutek, počitnice so stres.
Pokliče gospod in me prosi za nujni termin. Skušam malo sprostiti ozračje in vprašam, koliko je hudo.
»Pobila se bova!« je rekel.
V koledarju gledam za termin in on nadaljuje: »Sploh ne vem zakaj sva še skupaj, vse počitnice so
pekel, drama, katastrofa, konec…! Razumete, kaj vam govorim?«

Kaj se dogaja v tej zgodbi. Zelo uspešen in tudi zelo zaposlen par. Čez leto imata zelo jasno razdeljene
vloge, ker sta praktična v varčevanju časa. Točno se ve, kaj dela on, kaj dela ona, ne vtikata se v delo
drug drugega. Skupaj sta na poslovnih druženjih in imata obred jutranje kave.

Na videz izjemno uspešno in lahko bi jima rekli zavidanja vreden uspešen par.
Potem pridejo počitnice. Časa na pretek, skupnega časa na pretek. Ne vesta kaj bi se pogovarjala,
imata načrte, kaj bi z otroki, vendar se vedno nekaj zgodi, da pride do konflikta. Takoj vidim, da sta
šibka v tem, da se dogovarjata v sodelovanju.
Običajno v takih primerih vedno slišimo stavek: »Ko sem sam/a se imam res dobro z otroki, ko pride
zraven on/ona je vedno cirkus. Vedno se nekaj zgodi.«
Vsa ta vedenja je potrebno razumeti, pogledati je treba čustva, ki se skrivajo pod vsem tem obupom
in jezo. Presenečeni boste, če vam povem, da je izid popolnoma enak, kot v prvi zgodbi.
Potreba po varni navezanosti, bližini in povezovanju.
Zelo pogosto slišimo stavek: »Pogrešam te.«
V tem primeru, sva par naučila izražati potrebe in čustva, ki se skrivajo pod njimi. Včasih lahko
povemo popolnoma enako, samo z drugimi besedami in namesto sikanja dobimo objem.