Okrepčevalnica za starše z Leonido in dr. Albertom Mrgole
Spet šola, spet ista zgodba?
Kako postaviti meje, vzpostaviti rutino in odgovornost vrniti otroku.
Nihče vas ne vidi. Lahko samo poslušate.
Kmalu se bo začela šola. V sebi ste trdno odločeni: letos bo drugače.
A nekje v ozadju se vseeno oglaša vprašanje:
“Kaj pa, če bo spet vse isto?”
Spet jutranje priganjanje:
“Vstani, zamudil boš.”
“Kje imaš športno opremo?”
“Kolikokrat ti moram še povedati, da si stvari pripravi zvečer?”
Spet popoldansko preverjanje:
“Si naredil nalogo?”
“Kdaj se boš začel učiti?”
“A nimaš jutri testa?”
In zvečer:
“Odloži telefon.”
“Pojdi spat.”
“Jutri zjutraj pa spet ne boš mogel vstati.”
Morda ste si obljubili, da tokrat ne boste ves čas opozarjali, preverjali, priganjali in reševali. Da bo otrok končno prevzel več odgovornosti za svojo šolo, svoje stvari in svoje obveznosti.
Ampak potem otrok pozabi. Odlaša. Ne vstane. Ne drži se dogovora. Na vprašanje, ali se mora kaj učiti, odgovori: “Ne vem.” Ko mu omenite šolo, zavije z očmi. Ko postavite mejo pri telefonu, pa se začne pogajanje, ki se konča s prepirom.
Najprej poveste prijazno. Potem ponovite nekoliko odločneje. Tretjič ste že jezni. Na koncu pa imate njegov urnik, naloge, športno opremo in vse šolske obveznosti bolj v glavi kot on.
Ne zato, ker bi želeli vse nadzorovati. Ampak zato, ker vas skrbi, kaj se bo zgodilo, če ne boste.
Kaj, če bo zaspal?
Kaj, če bo pozabil nalogo?
Kaj, če se ne bo učil?
Kaj, če bo ves večer na telefonu?
Kaj, če bo spet vse naredil zadnji trenutek – ali pa sploh ne?
In tako se začne stara zgodba: več ko vi skrbite, manj odgovornosti prevzema otrok.
Bolj ko pritiskate, bolj se upira. Bolj ko ga želite pripraviti na življenje, bolj postajate njegov osebni alarm, koledar, tajnica in policist.
Pod površjem
Letos ni treba ponoviti popolnoma iste zgodbe
Če se vsako šolsko leto znajdete v enakih konfliktih, rešitev najverjetneje ni v tem, da otroku stvari še večkrat razložite, ga pogosteje opozarjate ali napišete še strožji seznam pravil.
Pogosto se v družini ustali odnosni ples:
Otrok odlaša, starš opominja.
Otrok se upira, starš pritisne.
Otrok pozabi, starš rešuje.
Otrok ne prevzame odgovornosti, ker jo je že prevzel starš.
Na koncu sta oba jezna in izčrpana, odgovornost pa je še vedno na napačni strani.
Na septembrski Okrepčevalnici bomo pogledali, kako ta ples prekiniti.
Ne bova iskala popolnega urnika, zaradi katerega bodo otroci odslej navdušeno vstajali, samostojno naredili vse naloge in ob osmih zvečer brez ugovora odložili telefon. 🙂
Pogovarjali se bomo o resničnem družinskem življenju. O mejah, ki jih otroci preizkušajo. O dogovorih, ki se jih ne držijo. O starševski nemoči, ko nič od tega, kar poskusite, ne deluje.
In o tem, kako otroku vračati odgovornost, ne da bi ga pri tem pustili samega.
Vsebina večera
Teme, ki se septembra vrnejo v skoraj vsak dom
Najprej se bova posvetila vašim vprašanjem in odgovorila nanje. Prepričana pa sva, da se bodo povezovala s temami, kot so:
- jutranja in večerna rutina;
- otrokovo odlašanje in pozabljanje obveznosti;
- meja med pomočjo otroku in prevzemanjem njegove odgovornosti;
- telefon, igrice in večerni odhod v posteljo;
- dogovori, ki se jih otrok ne drži;
- šolske obveznosti in slabe ocene;
- postavljanje meja in vztrajanje pri njih;
- posledice otrokovih odločitev;
- ohranjanje stika tudi takrat, ko moramo reči ne;
- postopno vračanje odgovornosti otroku.
Največ pozornosti bomo namenili najstnikom, saj se pri njih vprašanja samostojnosti, meja, telefonov in odgovornosti največkrat zapletejo.
Dobrodošli pa ste starši vseh šolarjev, tudi mlajših šolarjev in prednajstnikov. Težave se pogosto začnejo že veliko prej, zato je dragoceno, da ta ples v odnosu prepoznamo, preden postane vsakodnevna bitka.
Pogovorni večer
To ni predavanje s splošnimi nasveti in novim seznamom pravil
Okrepčevalnica za starše je najin dolgoletni projekt. Z Albertom sva jo polnih deset let vodila v živo v Kamniku.
Potem so prišle spremembe, korona in selitev Okrepčevalnice na splet.
Veste, kaj sva ugotovila? Da ljudje na drugi strani ekrana niste samo črni kvadratki z imeni. 🙂 Ste resnične zgodbe.
Okrepčevalnica je zgrajena okoli resničnih vprašanj staršev, na konkretnih zgodbah.
Ob prijavi boste dobili možnost, da nama svojo situacijo opišete vnaprej in popolnoma anonimno. Tako se lahko posvetiva prav tistemu, kar se dogaja pri vas doma.
Odgovoriva na vsa vprašanja, ki jih vpišete v tabelo. Tudi na vprašanja staršev mlajših šolarjev in prednajstnikov.
Potek
Kako poteka Okrepčevalnica?
Enostavneje ne gre:
- 01
Prijava
Prijavite se na Okrepčevalnico in na e-naslov prejmete povezavo do srečanja.
- 02
Vprašanje (po želji)
Prejmete povezavo, prek katere lahko anonimno oddate svoje vprašanje. Ni se vam treba izpostaviti, vključiti kamere ali povedati, kdo ste.
- 03
Petek, 4. septembra, ob 19.00
Pridružite se nama prek spleta. Kamere in mikrofona vam ni treba prižgati – lahko samo poslušate, lahko pa aktivno sodelujete.
- 04
Odgovori
Z Albertom odgovoriva na vsa prejeta vprašanja.
- 05
Posnetek
Po srečanju prejmete posnetek, ki vam ostane za vedno.
Kaj boste odnesli?
Kako prekiniti odnosni ples, v katerem otrok odlaša, vi pa opominjate.
Odnesete: Konkretno mesto, kjer se ta krog pretrga – in besede, s katerimi ga pretrgate vi, ne otrok.
Kje je meja med pomočjo otroku in prevzemanjem njegove odgovornosti.
Odnesete: Jasnost, kdaj priskočiti na pomoč in kdaj pustiti, da otrok občuti posledice svoje odločitve.
Kako postaviti mejo pri telefonu in večernem odhodu spat – in pri njej vztrajati.
Odnesete: Mirne, preizkušene besede za trenutek, ko se pogajanje šele začenja.
Kako otroku postopno vračati odgovornost, ne da bi ga pri tem pustili samega.
Odnesete: Način, kako se umakniti tako, da otrok to občuti kot zaupanje in ne kot odklop.
Odgovor na vaše konkretno vprašanje.
Odnesete: Olajšanje, da niste edini, pri katerem se september začne z istim prepirom. Ker res niste.
Morda se boste prepoznali v zgodbi drugega starša. Morda boste prvič razumeli, zakaj vaš otrok ob vsaki zahtevi reagira tako burno. Morda boste dobili potrditev, da vam ni treba nadzorovati vsega.
Ali pa boste odšli z eno samo spremembo, zaradi katere naslednje jutro ne boste desetkrat zaklicali: “Vstani!”
Okrepčevalnica je za vas, če …
Ta večer je za vas, če:
- ste naveličani nenehnega opominjanja, preverjanja in pregovarjanja;
- otrok brez vašega priganjanja skoraj ničesar ne naredi;
- imate občutek, da ste za njegovo šolo in obveznosti odgovorni bolj kot on;
- vas skrbi, da bo brez vašega nadzora vse razpadlo;
- se s partnerjem ne strinjata, koliko pomoči, nadzora ali svobode otrok potrebuje;
- postavite mejo, vendar jo otrok s protestom, jezo ali vztrajnim pogajanjem vedno znova premakne;
- ne veste, kdaj pomagati in kdaj pustiti, da otrok občuti posledice svoje odločitve;
- si želite manj bojev in več jasnosti pri svojem ravnanju;
- želite otroka učiti samostojnosti, vendar ne veste, kako se umakniti, ne da bi ga zapustili.
– Ni pa za vas, če:
- Iščete trik, s katerim bo otrok slepo ubogal brez besed. Dresure ne prodajava, ker iz nje ne zraste odrasel človek, s katerim se boste čez deset let z veseljem usedli ob kavi.
Termin
Zakaj prav v petek?
Ko se bomo srečali, bodo za nami prvi štirje šolski dnevi. Ravno dovolj, da boste že opazili, kje vas letos žuli: jutranje vstajanje, pozabljene potrebščine, telefon, naloge, spanje ali prvi prepir zaradi obveznosti.
Petek je večer, ko se tedenske obveznosti za trenutek ustavijo. Ko vam ni treba že med srečanjem razmišljati, kdaj morate naslednje jutro vstati in kam morate peljati otroke.
Namesto da prvi šolski teden zaključite še z enim prepirom, si lahko vzamete čas zase in za odnos z otrokom.
Če se srečanja v živo ne morete udeležiti, ni nič zamujenega. Posnetek vam ostane za vedno, zato si ga lahko ogledate takrat, ko boste imeli mir, ali se k posameznemu odgovoru vrnete, ko ga boste ponovno potrebovali.
Vodita večer
Kdo bo z vami?
Sva Leonida in dr. Albert Mrgole.
Partnerja sva že 41 let, starša štirih (danes že odraslih) otrok, svetovalka in psihoterapevt s petindvajsetimi leti prakse in avtorja knjižne uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo (več kot 12.000 izvodov v slovenskih domovih) ter priročnika NAJvodila za starše.
Skozi najstništvo sva šla štirikrat – in ne lepo enega za drugim. Nekateri septembri so bili pri nama v štirikratni dozi. 🙂
Iz prve roke poznava občutek, ko ti otrok zaloputne vrata pred nosom. In iz prakse veva, da se da drugače.
Mnenja
Kaj pravijo o nama?
Polona, mama najstnice
“S ponosom sporočam, da je moja punca uspešno opravila maturo in je zdaj veterinarski tehnik. 🎉 Velika zahvala za to gre tudi vama z Albertom – brez vajinih programov bi bila verjetno že v Polju. 🤣
Vesela sem, da imava s hčerko lep in topel odnos in da se mi zaupa. Vse to zaradi vajinega dela, ki je neprecenljivo.”
Lena
“Kako zelo dobrodošlo za vse starše, ki želijo lep in povezan odnos s svojimi otroki za življenje, in želijo vzgajati odgovorne in samostojne otroke …”
Irena
“Poslušala sem on-line delavnico in pristop Leonide in Alberta me je kot vedno navdušil.
Gresta po korakih, povesta nekaj teorije, predvsem pa praktično pokažeta na konkretnih primerih (tudi v obliki zaigranih družinskih scen, kjer se lahko tudi nasmejiš na svoj račun), kako reševati določene situacije z najstniki.
Moj največji AHA-moment je bil glede tehnike, ki se jo uporablja namesto kaznovanja.
Poskušam to večkrat uporabiti. Kadar sem v tem trdna, dosledna in odločna, potem deluje. Vsekakor priporočam vse vrste vsebin zakoncev Mrgole, sploh za družine z najstniki.”
Lena
“Sodelovanje z Leo in Albertom mi je povrnilo zaupanje v to, da je prioriteta vedno odnos. Vrnilo mi je stik z najstnico in olajšalo izzive, ki se pojavljajo v teh letih.
Neskončno vredno mi je, da obstaja podporno okolje, kjer si lahko slišan v svojih stiskah in najdeš novo motivacijo za naprej.
Kako zelo dobrodošlo za vse starše, ki želijo lep in povezan odnos s svojimi otroki za življenje in želijo vzgajati odgovorne in samostojne otroke.”
Tea
“Sem mama treh otrok, dva sta zakorakala v svet najstništva. Otroke sem vzgajala po notranjem občutku, na težave sem reagirala na način, kot so mene vzgajali in po instinktu.
Da moram nekaj spremeniti, sem se zavedla, ko mi je sin na moje prošnjo, ki se je spremenila v zahtevo, nato grožnje (saj poznate to zgodbo) odgovoril: “Potem pa ne bom NIČ.” in obležal na postelji v sobi.
Odnos, ki ga imam z mojima najstnikoma, sem pogledala z druge perspektive. Največja sprememba se je zgodila, ko sem se zavedla, da je najpomembnejši ODNOS in da sem jaz, odrasla, tista, ki moram na njem nenehno delati.
Na delavnico sem se prijavila, ker je način, ki ga predlagata zakonca Mrgole, ta, ki deluje. Z izvedbo sem bila zelo zadovoljna.”
Naložba
Koliko stane?
Na Okrepčevalnici dobite dva izkušena terapevta, ki bova z vami uro in pol v živo ter bova odgovorila tudi na vaše konkretno vprašanje.
Do Okrepčevalnice še
V ceno so vključeni spletno srečanje v živo, možnost anonimnega vprašanja in trajen dostop do posnetka.
Zakaj se prijavite čimprej
Še en razlog, da se prijavite danes
Vprašanja staršev zbirava vnaprej, saj celoten večer nato zgradiva okoli njih.
Prej ko se prijavite in opišete svojo situacijo, večja je verjetnost, da bova podrobno odgovorila prav vam.
In še drobna opomba: vsak mesec je na Okrepčevalnici na vrsti druga tema. Te se pred naslednjim septembrom ne bova več lotila.
Če torej pri vas doma šolsko leto vsako leto začne z istim prepirom, pridite v Okrepčevalnico 4. septembra.
Ja, ampak …
Odgovori na vaša vprašanja
?“Ali me bodo drugi videli ali slišali?”
?“Kaj pa, če v petek ob 19.00 ne utegnem?”
?“Moj otrok je še v osnovni šoli, ni najstnik.”
?“S partnerjem se ne strinjava, koliko nadzora otrok potrebuje.”
?“Je pri 16 ali 17 letih že prepozno?”
?“Bo to ena tistih prodajnih predstavitev?”
?“Potrebujem kakšno posebno aplikacijo?”
Kdo bo letos hodil v šolo – otrok ali vi?
Morda vaš otrok septembra ne bo čudežno navdušen nad šolo. Morda bo še vedno kdaj pozabil zvezek, predolgo gledal v telefon ali trdil, da se bo učil “potem”.
Lahko pa se spremeni nekaj pomembnega. Da ne boste vsake njegove obveznosti nosili v svoji glavi. Da boste vedeli, kdaj pomagati, kdaj postaviti mejo in kdaj odgovornost pustiti njemu. Da njegov odpor ne bo več avtomatično pomenil novega prepira ali vašega umika. Da boste lahko ostali odločni, ne da bi morali vpiti. In povezani, ne da bi zato opustili mejo.
Spet šola, spet ista zgodba? Ni treba, da je tako.
Se vidimo v petek, 4. septembra, ob 19.00.
Katja
“Pomembna sprememba je bila ta, da sem nehala pričakovati (karkoli – dobro ali slabo). Da sem umirila svoje strahove, začela spuščati kontrolo in si dovolila več sproščenosti.
Moj najmočnejši “aha moment” je bil, ko sem dojela, da sem sama odgovorna za svoje življenje in svoje počutje in da svojih odraščajočih deklet ne morem zaščititi pred bolečino.
Lahko sem samo “tam”, nevsiljivo na voljo. Pri programu so mi bili najbolj všeč koristni predlogi, kako v konkretni situaciji z najstnikom (od)reagirati drugače, zanimiva pa je bila tudi teorija. Toplo priporočam!”
Monika
“Najboljša sprememba, ki sem jo začutila, je bil notranji mir, védenje kako lahko pomagam sebi, posledično vidim kaj potrebujejo moji otroci. Stabilnost in varnost sta veščini, ki jo potrebuje družina. Hvala Lea in Albert.”
Vesna Čepelnik
“Zelo sem zadovoljna z vsemi vajinimi delavnicami, katerih sem se udeležila. Izboljšali ste kvaliteto mojega družinskega življenja.
Sama sem odraščala v družini, kjer je kritika bila vzgojno vodilo.
Vidva sta mi pomagala da sama ne bom takšna, pokazala sta mi povezovalne načine vedenja in še marsikaj…
Za mene je “aha moment” bil to da ne smem biti “užaljena” in da sem kot starš jaz odgovorna za klimo v moji družini.
Pomagala sta mi razumeti:
kaj se dogaja v glavi najstnika in to je zlata vredno…
kako naj pričakaš otroka, ko pride domov…
da šola ni najbolj pomembna stvar v življenju…
da je stik in odnos z otrokom tisto najbolj pomembno…
Lea in Albert hvala iz srca za ves vajin trud in delo, zlata sta!”