Najstniki in starši:Kako (pre)živeti skupaj?

V življenju sem se velikokrat ujela pri misli, da sta delo na sebi in vzgoja otrok dve različni področji, delavnica pa mi je prinesla čudovito spoznanje, da so naši otroci pravzaprav idealno orodje za osebnostno rast.

Kot najčistejša ogledala nam kadarkoli lahko pokažejo nivo našega zavedanja in odraslosti, in kar je pri vsem še najboljše: popravnih izpitov dobimo, kolikor jih potrebujemo.

Albert in Leonida skozi delavnico predajata veščine, ki temeljijo na pomembnosti čustvene regulacije, pristnega stika z otrokom, spoštovanja, spodbude, dopuščanja možnosti izbire ipd. Ko te pristope ponotranjamo in vnašamo v naš vsakdanjik, otroke opremljamo za svet, ki je popolnoma drugačen od tistega, v katerem smo odraščali mi.

Odkar mi je na pot prišla podpora Alberta in Leonide, mi starševstvo ni več breme, ampak v njem uživam. Kot bi se mi končno posvetilo, da se za vsakim preizkušanjem meja skriva le ena potreba: potreba po zagotovilu, da mi je za otroka mar. Hvala vama!

Silva

Jaz imam dva otroka najstnika, vsak drugačen. Iskreno, z mlajšim (15) je uspelo v mesecu in pol spremeniti zadeve na bolje. S starejšo (16) pa žal še ne. Vendar kljub temu nisem obupala, samo več časa potrebujeva za to.

Mlajši je včasih preživel 10–12 ur na računalniku, sedaj 3 ure, govori, se pogovarja z menoj, pospravi sobo … Ni popolno, vendar spremembe so in to je bistvo.

Najpomembnejše so osnove in začetki, žal brez tega res ne gre. Aha moment: ojoj, jaz res težim, vpijem, prosim … Na kratko, ja, je vredno poslušanja in ja, priporočam vsakemu staršu, ki želi spremembo.

Jelka Gabršek

Sem mama treh otrok, dva sta zakorakala v svet najstništva. Otroke sem vzgajala po notranjem občutku, na težave sem reagirala na način, kot so mene vzgajali, in po instinktu. Da moram nekaj spremeniti, sem se zavedla, ko mi je sin na mojo prošnjo, ki se je spremenila v zahtevo, nato grožnje (saj poznate to zgodbo), odgovoril: “Potem pa ne bom NIČ.” in obležal na postelji v sobi.

Odnos, ki ga imam z mojima najstnikoma, sem pogledala z druge perspektive. Največja sprememba se je zgodila, ko sem se zavedla, da je najpomembnejši ODNOS in da sem jaz, odrasla, tista, ki moram na njem nenehno delati. Na delavnico sem se prijavila, ker je način, ki ga predlagata zakonca Mrgole, ta, ki deluje. Z izvedbo sem bila zelo zadovoljna.

Tea

Čeprav kratka delavnica, mi je dala zelo veliko. Velik aha moment so mi bili 3 stebri, pri čemer se s prvim že precej ukvarjam (delam na sebi in ugotavljam, da vsaka sprememba, ki jo naredim pri sebi, povzroči takojšnjo spremembo pri hčerki). Zelo dobrodošlo pa mi je bilo, kako vzpostaviti stik z otrokom in zavedanje, s čim ga rušim. Ponovno aha moment – če nimam stika, nimam avtoritete.

Tako da določene stvari sem takoj začela udejanjati in DELUJEJO! Zato sem se tudi pridružila daljši delavnici. Priporočam vsem, ki se ne bojijo narediti sprememb pri sebi, kajti brez tega ne bo šlo. Hvala vama!

Veronika

Pozdravljeni, sicer delam na šoli, a znanja in izkušenj ni nikoli dovolj. Doma imamo 17-letno hči, končala je 2. letnik gimnazije, pridna v šoli, sposobna, družabna … Ko pa pridemo do sodobnih tehnologij, pa zanjo ni meja.

Najbolj všeč mi je bilo, ko vaju slišim, da današnji otroci ne priznavajo NOBENE AVTORITETE. Res je ne. Na ta račun moramo starši “tekmovati” z računalnikom in telefonom. Prav tako mi je bilo všeč, da moramo delati na sebi, kar še kako drži. SAMOREGULACIJA je zakon. Res je včasih dovolj, če spremeniš vsaj eno stvarco in si zadovoljen in hvaležen, ker ti je nekaj uspelo. Ja, pa da vidimo, kako čudoviti so, in ne samo, kar je narobe. V odnosu odraščamo VSI. Vse dobro! HVALA.

Metka Podgoršek

Poslušala sem on-line delavnico (pozimi) in pristop Leonide in Alberta me je kot vedno navdušil. Gresta po korakih, povesta nekaj teorije, predvsem pa praktično pokažeta na konkretnih primerih (tudi v obliki zaigranih družinskih scen, kjer se lahko tudi nasmejiš na svoj račun), kako reševati določene situacije z najstniki.

Moj največji AHA-moment je bil glede tehnike, ki se jo uporablja namesto kaznovanja. Poskušam to večkrat uporabiti. Kadar sem v tem trdna, dosledna in odločna, potem deluje. Vsekakor priporočam vse vrste vsebin zakoncev Mrgole, sploh za družine z najstniki.

Irena

Zelo sem zadovoljna z vsemi vajinimi delavnicami, katerih sem se udeležila. Izboljšali ste kvaliteto mojega družinskega življenja. Sama sem odraščala v družini, kjer je kritika bila vzgojno vodilo.

Vidva sta mi pomagala, da sama ne bom takšna, pokazala sta mi povezovalne načine vedenja in še marsikaj … Za mene je “aha moment” bil to, da ne smem biti “užaljena” in da sem kot starš jaz odgovorna za klimo v moji družini.

Pomagala sta mi razumeti:

• kaj se dogaja v glavi najstnika, in to je zlata vredno …
• kako naj pričakaš otroka, ko pride domov …
• da šola ni najbolj pomembna stvar v življenju …
• da je stik in odnos z otrokom tisto najbolj pomembno …

Lea in Albert, hvala iz srca za ves vajin trud in delo, zlata sta!

Vesna Čepelnik

Sodelovanje z Leo in Albertom mi je povrnilo zaupanje v to, da je prioriteta vedno odnos. Vrnilo mi je stik z najstnico in olajšalo izzive, ki se pojavljajo v teh letih. Neskončno vredno mi je, da obstaja podporno okolje, kjer si lahko slišan v svojih stiskah in najdeš novo motivacijo za naprej. Kako zelo dobrodošlo za vse starše, ki želijo lep in povezan odnos s svojimi otroki za življenje in želijo vzgajati odgovorne in samostojne otroke.

Lena

Pomembna sprememba je bila ta, da sem nehala pričakovati (karkoli – dobro ali slabo). Da sem umirila svoje strahove, začela spuščati kontrolo in si dovolila več sproščenosti. Moj najmočnejši “aha moment” je bil, ko sem dojela, da sem sama odgovorna za svoje življenje in svoje počutje in da svojih odraščajočih deklet ne morem zaščititi pred bolečino. Lahko sem samo “tam”, nevsiljivo na voljo.

Pri programu so mi bili najbolj všeč koristni predlogi, kako v konkretni situaciji z najstnikom (od)reagirati drugače, zanimiva pa je bila tudi teorija. Toplo priporočam!

Katja