“Bilo mi je neprijetno priti na delavnico. Vendar sem bila v taki stiski, da sem morala najti pomoč. Že po nekaj minutah sem se z drugimi starši počutila domače in sprejeto.

Na delavnico sem prišla z občutkom da sem zavozila, da sem slaba mama.Potem sem videla tudi svoje kvalitete in počasi so v meni rasle možnosti, kako lahko vzgajam drugače.
Zdaj me še vedno kdaj zanese. Vendar znam popraviti. Neverjetno je, kako me otrok prej ni prenašal, zdaj pa mi vedno da možnost, da povem svoje mnenje. Seveda po tem ko jaz poslušam njega.

Na delavnico sem prišla, ker je veliko šprical, nisem poznala njegove družbe in doma se je ves čas obnašal neprijazno in jezno. Ničesat kar sem mu naročila ni upošteval, razen če je videl kakšne koristi.

Po delavnici z drugačnimi pristopi, pa nam je uspelo narediti velik korak k povezanosti.
Leonida s svojo srčnostjo in Albert s svojim znanjem preprosto dosežeta udeležence. Toliko aha momentov, kot sta mi jih prebudila onadva, mi jih ni prebudil še nihče. Komaj čakam, da se spet lahko udeležim kakšne njune delavnice.

Hvala še enkrat!

Dita”

“Naj začnem na začetku… Še preden se je rodila prva hči, sem pridno prebirala literaturo in srkala modrosti, ki jih je velikodušno ponujala okolica na temo moj otrok, moj malček, kako vzgajati v današnjem času in podobno. “Sito”, ki je ločevalo zrnje od pleva, je s prihodom vsakega novega družinskega člana postajalo gostejše. In pri šesterici otrok sva možem že prav lepo krmarila med radostmi in tegobami, ki jih prinaša družinsko življenje z malčki. Čas pa je hitro mineval in neopazno se nam je pridružila PUBERTETA. Spet smo malce študirali literaturo, debatirali, se prerekali, jokali in se veselili, okolica je bila malo manj “pametna in vsevedna”, a je družinsko življenje kar šlo. Vse do tistega dne, ko enostavno nisem zmogla več prenašati “mrcvarjenja” našega najstnika. Zdelo se mi je, da ruši vse okrog sebe, brez kančka milosti. Kljub intenzivnemu pogovarjanju in postavljanju mej, se z možem kar nisva in nisva premaknila s točke v začaranem krogu. Premik s teorije v prakso ni in ni stekel. Potem pa sva odkrila delavnico Uspešna komunikacija z najstniki. Na intenzivnem vikendu, ki smo ga starši preživeli v intimni, zaupni skupini z voditeljema Leo in Albertom, sva dobila čisto svež pogled na situacijo. Ko slišiš druge starše in njihove težave, dobijo domači problemi manjšo težo, svoje napačne pristope pri reševanju le-teh pa pri drugih hitreje uvidimo. Voditelja sta nas prefinjeno, spodbudno in izredno strokovno vodila, da smo iskali svoje, unikatne rešitve iz naših “najstniških zagat”. Ob koncu delavnic smo se razšli pomirjeni in polni zagona za delo na nas samih, na naših odnosih z najstniki in obogateni z novimi prijateljstvi. Vsekakor delavnico Uspešna komunikacija z najstniki zelo toplo priporočam, prav tako pa tudi ostalo literaturo in poučno gradivo, ki ga ponujajo “Vezalovci”. Hvala, Lea in Albert (pa tudi udeleženci UKN) za enkratno, neponovljivo doživetje in odlično odskočno desko za nove podvige v razburljivem življenju z najstniki! se zagotovo še srečamo…”

“Draga Lea in Albert. S partnerjem vaju spremljava že zelo dolgo, intenzivno pa vsaj dve leti. Kjerkoli je bila kdaj možnost obiska vajinih predavanj, sva bila z vama. In ker imava doma najstnico je bilo edino logično, da prideva tudi na delavnico Uspešna komunikacija z najstniki. Zelo naju je sicer skrbelo, kako bova zmogla finančno, a sva vedela, da je sodelovanje na vajini delavnici za naju nujno, da je to najina prioriteta in da bova nekako že zmogla. In sva. Odpovedala sva se drugim stvarem, nekaj njih prestavila in si zadala, da se bova na vajini delavnici naučila vsega znanja, ki nama ga lahko posredujeta. Bilo je lepo, poučno in zanimivo delati z vama. In v skupini. Do tistega trenutka misliš, da se “norost” najstništva dogaja samo v tvoji družini. In ko vidiš, da to borbo bije večina staršev najstnikov, je lažje.
Delavnica Uspešna komunikacija z najstnikom nama je dala ogromno. Znanja, idej, nasvetov, kako je življenje z najstnikom lahko tudi lepo, ne samo stresno. Da je najpomembnejši stik. Stik z otrokom, ki vodi v povezanost. Da znaš ločiti pomembno od nepomembnega. Spoznala sva dejstva o delovanju možganov in do kam najstniki zmorejo in zakaj ne zmorejo naprej. In ko to veš, jih lažje razumeš. Ni treba, da je vsakdan nenehen boj. To je tvoj otrok. Sicer ni več “sonček”, ki si ga nosil po rokah, je pa še vedno tvoj in ljubiš ga z vsem svojim bistvom. Čeprav ti pove, da si beden. Še vedno je tvoje sonce, čeprav je zmedeno bitje, ki se skuša postaviti na lastne noge in uveljavljati svojo voljo. A da to razumeš, mu daš prostor in ostaneš z njim povezan, je potrebno znanje. Ki ga dobiš na vajini delavnici.Zato je resnično priporočam vsem, ki se soočajo z najstniškimi izzivi. Hvala vama iz srca za voljo, da nas starše učita, da se da. Je pa treba vložiti trud, čas in pripravljenost na učenje. Velik objem, Petra”