Razmišljam o tem, da je bila včasih beseda pameten zame jako pomembna beseda in velik kompliment.
Spomnim se, kako je bil lep občutek v telesu, ko mi je oči rekel: »Ti se pa res pametna!« ali »S tako pametjo lahko osvojiš svet!« ali »Res si pametna veš, čist si po meni!«
Tega mi ni govoril v smislu poniževanja ampak takrat, ko sem res kaj izjemnega rekla ali pogruntala.
Takrat sem se vedno postavila bolj pokonci in bila sem še posebej ponosna nase.
Zame je bilo verjetno najbolj pomembno dejstvo, da so me te besede in moj odnos z očetom motivirale k temu, da sem še bolj razmišljala, da sem si želela ustvariti in domisliti nekaj posebnega.
V smislu prepričanja, da se s pametjo daleč pride. Verjela sem, trudila sem se, ves čas sem vedela, da imam možgane zato, da jih uporabljam in še dan danes to počnem. S pametjo želim pomagati, najti načine, kako rešiti stiske človeštva, s pametjo zdajle pišem in verjetno zaradi pameti tudi kdaj težko zaspim. Ker je moja glava vedno polna novih misli in idej.
Zdaj sem malo žalostna. Žalostna sem, ker so pameti odvzeli vrednost in veljavo. Mi smo pa vsi po vrsti nasedli.
Si morete zamisliti, da so izumili telefon in mu rekli PAMETNI telefon. V resnici je pa to atomska bomba, ki ogroža odnose. Ta naprava je tako brez pameti, da jo jemlje tebi, in meni in tvojemu otroku. Pa mami in teti, sosedu, ravnatelju, direktorju, …
Da se razumemo, s telefoni ni nič narobe, z internetom tudi ne, mi smo tisti, ki dovolimo, da nam odžira pamet, zato da ohranja svoj veličastni naziv Pametni telefon.
Znamo na teh mini pošastkah najti koristne vsebine? Znamo ustaviti svoj čustveni svet, da ne naseda všečkom in komentarjem? Se zavedamo, da ni človeka na vsem svetu, ki bi bil popolnoma vsako sekundo perfekten? Znamo igrati igrico sami, preden jo damo igrati otroku?
Uporabljamo to pošastko zato, da z njo nagrajujemo oziroma kaznujemo svojega otroka?
Odgovori na ta vprašanja in še na marsikatera druga nam lahko pokažejo, koliko pameti nam je ta mala pošastka že snedla.
Jaz sem se odločila, da se pomenim z njo in da ji dokažem, da sem pametnejša.
Lahko razmišljamo na ta romantičen način, kako je bilo včasih lepo, ko ni bilo….
Ampak je, tukaj je in moramo se naučiti živeti z njo, predvsem pa moramo z njo naučiti živeti naše otroke.
KAKO?