TRI POGOSTA PREPRIČANJA, KI STARŠE OVIRAJO PRI VZGOJI NAJSTNIKA
1. Z mojim otrokom je nekaj narobe, moram najti nekoga, ki ga bo ‘zrihtal’.
Ko naš otrok pride v obdobje najstništva, se spreminja vse. Čet noč imamo občutek, da je iz tistega malega vodljivega otroka, postal uporniški, odmaknjen, tih ali preglasen otrok, ki ničesar več ne sliši in dela vse po svoje.
Jaz dobro vem, kaj je dobro zame, nam ves čas govori, ko ga želimo vzgajati – usmerjati na ‘pravo’ pot. Vendar je naš odnos vedno slabši, poln konfliktov, pregovarjanja, merjenja notranje moči… Do trenutka, ko imamo občutek, da smo popolnoma izgubili notranjo moč in vpliv na otroka. V tem trenutku pomislimo, da je z njim nekaj narobe in da potrebuje pomoč.
Vem, ker sem sama bila na tej točki in sem verjela, da je ‘problem ali težava’ v otroku.
Nisem se vprašala, kaj bi jaz lahko naredila drugače, nisem poznala novih potreb svojega otroka, nisem vedela za vprašanja s katerimi se sooča in nisem poznala stisk, ki jih imajo današnji otroci. Seveda ne, ker se nisem znala z njim pogovarjati na način, ki ne bi dajal nasvetov, solil pameti ali celo obsojal.
Kaj sem pa znala?
Vse kar sem se naučila skozi izkušnjo, ko sem sama bila najstnica. Vedela sem, da bom jaz vzgajala drugače, kot so mene vzgajali moji starši, vendar nisem imela pojma kako. Tukaj se zaplete in starši zelo hitro pademo v naše modele, ki smo se jih učili. To so kaznovanje, grožnje, prepričevanje, močno prisoten občutek, kaj je prav in kaj narobe, torej kritika na vsakem koraku.
Kdo se ne bi odmaknil iz takega odnosa.
Oba z Albertom sva hitro ugotovila, da najstniki večinoma ne potrebujejo strokovnjakov in tudi če jih ob tem potrebujejo starše, ki znajo biti prisotni v odnosu, ki znajo radovedno poslušati, ki poznajo in razumejo potrebe najstnikov in se znajo nanje tudi odzivati.
Odgovor je: Z najstnikom ni nič narobe, starši moramo vstopiti v spremembo z učenjem novih veščin.
2. Najstništvo je obdobje, kjer samo počakaš da mine.
Zelo pogosto prepričanje naših staršev, ki so ga mnogi od nas povzeli.
Se vam ne zdi, da to diši po ignoranci. Pogledam stran in čez nekaj časa 3 leta, štiri, pet zopet pogledam svojega otroka in… Kaj vidim?
Odraslo osebo, v katere življenje nisem vključen, osebo, ki je ne poznam, osebo s katero nimam stika.
Najstništvo je obdobje, ko nas otroci potrebujejo popolnoma enako kot malčki, samo na drugačen način. Naša prisotnost v najstništvu je varno pristanišče, kamor se najstnik lahko vrača s svojimi izkušnjami, ki so lahko dobre ali slabe ampak vedno ve, da nam lahko zaupa, da bomo njegov varen naslon, trdni steber kamor se lahko nasloni, ko išče rešitev.
Odgovor je: Najstnik potrebuje stabilne in odrasle starše, ki znajo biti prisotni in na voljo.
3. Jaz najbolje vem, kaj je dobro zate ali ‘v prevodu’ delaj tako, kot jaz rečem, da ne boš delal napak.
Tudi temu bi lahko rekli vzorec, saj odrasli vemo in imamo izkušnje in hočemo otroku dobro. Zato se nam zdi, da če bomo dosegli, da živi in deluje po naših navodilih, da mu bomo preprečili marsikatero grenko izkušnjo. Temo se reče naš EGO. Ta prijazni stric, nas ves čas prepričuje, da imamo mi prav in da moramo otrokom dopovedati, da njihov način razmišljanja ali delovanja ni OK. S tem smo zopet na točki, ko izgubljamo. Predvsem izgubljamo možnost, da bi z otrokom imeli stik in da bi nam otrok dovolil oziroma dopustil, da ga spremljamo skozi življenje, tudi ob njegovih izkušnjah, ki niso prijetne.
Veščina, da znamo samo poslušati, opazovati in nevtralno komunicirati, velikokrat omogoči najstniku občutek, da mu zaupamo in nas bo zaradi tega, ker ima možnost izbire veliko bolj upošteval. S tem, ko pa naredi kaj po svoje, pa pridobi izkušnjo iz katere se veliko več nauči za življenje, kot iz naših besed in sodb.
Odgovor je: Najstnikova potreba je, da razvije avtonomijo in da se uči iz lastnih izkušenj.
Vse to je v teoriji zelo preprosto, v praksi pa potrebujemo veliko več znanja, zavedanja, zaupanja vase in poguma, da kot starši prihodnosti vstopimo v nov svet, nove načine in da na življenje pogledamo širše.
Z Albertom sva vložila v raziskovanje tega obdobja veliko energije in časa. Izobraževala sva se in vse te izkušnje živela doma s svojimi štirimi najstniki.
Razvila sva program, ki je preizkušen na delu s starši in deluje. Starši iz najinih programov, so veliko bolj sproščeni, vzdušje v družinah se je spremenilo, imajo večji vpliv na svoje otroke in so prisotni starši skozi obdobje odraščanja.
Vem, zanima vas ali nimajo več problemov. Ena velika sprememba je, da problemi niso več problemi ampak so izzivi s katerimi se starši znajo soočiti in znajo najti poti in načine, kako biti ob svojemu otroku, kot varna stabilna opora.
Vabim vas, da se nama pridružite v jesenskem programu Super veščine za starše najstnikov in stopite na po staršev prihodnosti, kjer boste na praktičnih primerih spoznavali sebe, svojega otroka (tudi partnerja) in našli poti v nove povezovalne načine odzivanja.